Kres in sindikalni govori na Rožniku

Kurjenje kresov, pospremljeno z govori, veselicami in postavljanjem mlaja, predstavlja dolgoletno tradicijo po vsej Sloveniji. Poteka na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

V Upravi RS za zaščito in reševanje so vse tiste, ki bodo kurili kresove, pozvali k upoštevanju napotkov. Predvsem so opozorili, da mora biti kres ves čas pod nadzorom odrasle osebe. Foto: BoBo

Praznik dela je vsakoletna priložnost za opozorila o položaju delavcev in njihovih pravicah, zato so organizatorji večjih prireditev največkrat sindikati ali občine, manjša praznovanja pa pripravijo krajevne organizacije ali vaščani sami.

Praznovali so tudi v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacije sindikatov javnega sektorja, in sicer na Rožniku, kjer so zbrane pred prižigom kresa nagovorili sindikalni vodje Lidija Jerkič, Jakob Počivavšek in Saša Kotar.

Postavitve mlajev in kresovanja so potekali tudi po drugih mestih, med drugim v Murski Soboti, kjer je bil slavnostni govornik izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, na Ptuju in v Gornji Radgoni, kjer je tradicionalno kresovanje z "baklado" oz. baklami. Kresovi so zagoreli tudi v istrskih mestih in njihovem zaledju, po dolgih letih se vrača prvomajsko praznovanje v Socerbu.

Priprave na kresovanje na Rožniku

Prižig kresa v okviru tradicionalnega kresovanja v Rušah, ki velja za največje na Štajerskem.