Pravoslavni verniki, ki se orientirajo po julijanskem koledarju, so imeli sveti večer in so se udeležili polnočnice.

Ob polnočnici pravoslavni verniki zažigajo badnjak - hrastovo poleno oz. manjši hrast, ki simbolizira trdnost novega nauka, ki ga prinaša Kristus. Po stanovanjih pa so posuli slamo, ki naj bi simbolizirala hlevček.

Na letošnji pravoslavni božični dan naj bi pravoslavno cerkev v Ljubljani po besedah paroha Srbske pravoslavne cerkve Perana Boškovića obiskal tudi premier Janez Janša.

Bošković sicer pravi, da je to družinski praznik. Pravoslavni verniki se ob pripravah na božični večer šest tednov postijo, nato pa molijo za notranje spreobrnjenje. Dan pred polnočnico se po besedah Boškovića imenuje badnji dan, kar pomeni bedenje in pričakovanje.

Na božični dan gospodinje spečejo božični kruh, imenovan česnica, v katerega dajo običajno srebrn ali zlat kovanec, košček badnjaka ter zrno koruze in pšenice.

Družinski člani se zberejo ob svečah in pokadijo hišo. Poleg česnice je na mizi tudi pečeno svinjsko meso (odojek).

V popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pravoslavne v Sloveniji opredelilo 45.908 oseb, med njimi 32.665 Srbov, 3.583 Slovencev in 2.623 Makedoncev.

M. R.