DZ se je na seji seznanil z javnim delom vmesnega poročila preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank. Komisija v vmesnem poročilu ugotavlja, da "poslovanje in financiranje velike večine aktivnosti SDS-a poteka po omrežju obvodnih računov, vzpostavljenih na različnih ravneh okoli centralnega računa stranke".

Komisija DZ-ja je v parlamentarno preiskavo vključila podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. Na podlagi izjav virov, prič in dokumentacije komisija v vmesnem poročilu sklepa, da omenjena podjetja delujejo kot obvodni računi danes največje opozicijske stranke in da gre torej za politični in poslovno-finančni projekt stranke SDS, je v predstavitvi poudarila zdaj že nekdanja predsednica komisije Mojca Šetinc Pašek.

V takem modelu financiranja sodelujejo funkcionarji stranke na lokalni in državni ravni, posamezniki s finančnim interesom, pa tudi madžarski kapital. Poslovanje pa po ugotovitvah komisije poteka predvsem v gotovini.

Poročilo navaja, da je v "razpršeno omrežje obvodnih računov stranke SDS" vstopilo veliko zasebnih poslovnih subjektov, ki so v obdobju tretje vlade predsednika SDS-a Janeza Janše dobili posle z državo, oziroma so bili financirani iz javnih sredstev. Hkrati je po navedbah v poročilu utemeljen sum, da je moral vsak, ki je vstopal v te posle z državo, za pridobljeni posel nekaj "vrniti" stranki.

Ob tem je Šetinc Pašek izpostavila pet primerov financiranja SDS-a. Komisija bo ugotovljene sume kaznivih dejanj naznanila pristojnim organom, pozvala pa je tudi k spremembam zakonodaje.

Vse opisano govori o tem, da je SDS za 14 milijonov evrov za financiranje svojega ključnega političnega projekta podredil interese lastne države interesom sosednje Madžarske, je dejala Šetinc Pašek. "Sama sem bila, kot veste, označena za odsluženo prostitutko, prav to pa se je v tem primeru storilo državi, postavljena je bila na cesto kot cenena prostitutka," je zaključila.

Dokazi, ki jih je zbrala komisija, ne kažejo le na sum konflikta interesov, ampak izkazujejo, da so bila nekatera dejanja v smeri vračanja uslug že izvedena, slovenski državni interesi pa v določenih primerih že podrejeni tujim oblastnim in kapitalskim interesom v zameno za finančni interes SDS-a, je v prestavitvi stališč poslanskih skupin dejal poslanec SD-ja in član preiskovalne komisije Soniboj Knežak. "Gre namreč za dokaze, da je vplivna politična stranka pripravljena za lastno finančno korist žrtvovati celo strateške državne interese," je dodal.

"Ti ljudje so pokazali cankarjanski hlapčevski odnos do svoje domovine," je SDS-u očital poslanec Svobode Lenart Žavbi, ki je tudi član komisije. Predsednik SDS-a Janez Janša, ki je v preiskovanem obdobju vodil tudi vlado, je po njegovem mnenju "Slovenijo prodal za prgišče forintov". Članom preiskovalne komisije pa se je zastavilo tudi vprašanje, zakaj madžarska podjetja "niso porabila niti evra" za oglaševanje v medijih, ki niso v lasti SDS-a, je dejal.

Vmesno poročilo, ki ima približno 700 strani, "se bere kot politični triler", je dejala poslanka Levice Nataša Sukič, sicer tudi članica komisije. "A že tisto, kar je javno, pritrjuje domnevi, da je stranka SDS nekakšna krinka za neregistrirano in prikrito podjetje, ki politični vpliv spretno izkorišča za črpanje finančnih sredstev iz državnih podjetij, občin, javne uprave, celo iz sosednje Madžarske," je dejala.

Ob tem je poudarila še, da se je članom komisije zastavilo vprašanje, kaj je pri povezovanju stranke SDS in Madžarske delala Slovenska varnostno-obveščevalna služba (Sova). "Zakaj je gledala stran, zakaj je komisija lani kljub večkratnim ponovljenim in dopolnjenim vprašanjem od Sove prejela zgolj površna in pavšalna pojasnila? To nas vse skupaj lahko še kako skrbi," je dejala.

Mahnič protestiral, da se na javnem delu seje izdajajo tajni podatki o Sovi

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je protestiral, da se na javnem delu seje izdajajo tajni podatki o delovanju Sove. Pri tem pa da "pljuvajo v lastno skledo", saj so v omenjenem obdobju Sovo vodili direktorji, ki so jih imenovale levosredinske vlade. Ugotovitve komisije je označil za natolcevanja, ki "nimajo nobene zveze s SDS-om". Komisiji očita tudi, da preiskuje zasebne osebe, kar je zloraba namena in same preiskovalne komisije.

Dodal je, da so se različne preiskovalne komisije že ukvarjale s tem, a v vseh teh letih niso dokazale nič oprijemljivega. "Verjetno boste zdaj, ko imate pod kontrolo policijo, malo pohiteli, ampak pospešite v višjo prestavo, ker dan volitev se bliža," je dejal.

Poslanec NSi-ja Aleksander Reberšek pa je dejal, da se v NSi-ju zavzemajo, da se razjasnijo vsi sumi o morebitni politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi domnevnega nezakonitega financiranja političnih strank in strankarske politične propagande v medijih pred in med volitvami poslancev v državni zbor leta 2022 s finančnimi sredstvi podjetij v državni lasti, državnih institucij ter subjektov iz tujine. "Zato bomo podprli dopolnilo, ki so ga vložili v poslanski skupini SDS ter sklepe iz vmesnega poročila," je dejal.

SDS je namreč vložil dopolnilo, s katerim predlaga širitev odrejene parlamentarne preiskave. In sicer bi preiskovalna komisija preiskovala tudi domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda pred lanskimi parlamentarnimi volitvami.

Kot je na seji pojasnila podpredsednica DZ-ja Meira Hot, DZ o tem dopolnilu ne bo razpravljal niti glasoval, saj je nepravilno vloženo. Preiskovalna komisija DZ-ja je samostojen in neodvisen institut, zato DZ preiskovalni komisiji ne sme nalagati obveznosti, kot jih predvideva dopolnilo, je pojasnila.

Sorodna novica Šetinc Pašek tudi po izključitvi iz stranke ostaja poslanka Svobode

Poslanci razrešili predsednico preiskovalne

Predsednici preiskovalne komisije Mojci Šetinc Pašek so se člani komisije v imenu poslanskih skupin tudi zahvalili za delo, ki ga je opravila v komisiji. Na seji so namreč poslanci odločili tudi o njeni zamenjavi. Komisijo pa bo po predlogu poslanske skupine Svoboda odslej vodila poslanka Svobode Tamara Vonta.

Razrešitev Šetinc Pašek je predlagala poslanska skupina Svoboda. Predlog sledi njeni izključitvi iz stranke Gibanje Svoboda, čeprav poslanka za zdaj ostaja članice poslanske skupine. Razrešitev je podprlo 46 poslancev iz vrst koalicijskih strank Svobode, SD-ja in Levice, proti pa je glasovalo pet poslancev NSi-ja in Šetinc Pašek sama. Kot je opozorila pred glasovanjem, ni od vodje poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica dobila nobenega konkretnega razloga, zakaj se jo menjuje.

Namesto nje so poslanci na čelo preiskovalne komisije imenovali poslanko Svobode Tamaro Vonta. Ker je ta doslej zasedala mesto predsednice odbora za kulturo, pa so jo s te funkcije razrešili in za predsednico odbora imenovali Saro Žibrat.

Šetinc Pašek je sicer še pred razrešitvijo v DZ-ju v vlogi predsednice predstavila vmesno poročilo preiskovalne komisije. Za to se je zahvalila predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič, ki je z umestitvijo mandatno-volilnih zadev na konec seje to omogočila.