Državni zbor. Foto: BoBo

Državni zbor o odreditvi parlamentarne preiskave ni glasoval, saj jo mora na zahtevo državnega sveta odrediti v skladu z ustavo. Čeprav je zahteva DS sprožila številne kritike zaradi domnevnega kršenja ustavnega načela delitve oblasti, pa DZ torej ni imel vzvodov, da preiskave ne bi odredil.

Državni svet je sicer zahtevo za preiskavo politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega pregona nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Kanglerja zahteval na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist. Po besedah državnega svetnika Marjana Maučca je pri tem nedvomno prišlo do zlorab javnih funkcij za politično obračunavanje. Poleg tega pa je znanih še kar nekaj primerov, pri katerih je prišlo do zlorabe organov pregona, zato lahko preiskovalna komisija preiskavo razširi tudi nanje, je prepričan.

Poslanci odredili parlamentarno preiskavo glede Franca Kanglerja

V SDS, NSi in SNS komisijo pozdravljajo
Da gre v primeru Kangler le za vrh ledene gore, pod gladino pa je še kup primerov, ki kažejo, da so bile posameznikom v sodnih postopkih kršene človekove pravice, menijo tudi v SDS. Primer Kangler pa bo besedah Dejana Kaloha "še posebej štrli iz te policijsko-tožilske-sodne sprege". V SDS pozdravljajo preiskavo, saj verjamejo, da bo ugotovila širše stanje na področju pravosodja.

Med tistimi, ki se strinjajo z omenjeno preiskavo, so tudi poslanci NSi. Po besedah Blaža Pavlina se ne morejo sprenevedati, da v sodstvu ne prihaja do pritiskov. Primer Kangler vzbuja veliko skrb za spoštovanje človekovih pravic in za slovenski pravni red, meni poslanec. Kot je dejal, je naloga DZ, da pregleda in analizira primere, v katerih prihaja do procesnih napak.

Vrhovno tožilstvo: Politični proces zoper sodnike in tožilstvo
Na vrhovnem državnem tožilstvu so razočarani nad odreditvijo parlamentarne preiskave v zadevi Kangler v državnem zboru. Menijo namreč, da gre za politični proces zoper sodnike in tožilce. Predsednik DZ Dejan Židan medtem opozarja, da je bil DZ takšen korak ob zahtevi DS dolžan narediti, naslednji korak, imenovanje komisije, pa bo v rokah poslancev. Odločitev DZ vrhovnemu državnemu tožilstvu vzbuja dvom o spoštovanju in uresničevanju najvišjih načel, ki so zapisana v ustavi, hkrati pa se, kot so zapisali v sporočilu za javnost, zavedajo posledic, ki jih imajo tovrstna ravnanja za ugled Slovenije v mednarodni skupnosti. Kot so dodali, zagovarjajo stališče, da je neodvisno pravosodje, ob upoštevanju vladavine prava, eden od bistvenih postulatov sodobnih demokratičnih držav. Nespoštovanje pravne države, ki temelji na ustavnem načelu delitve oblasti, pa ima lahko resne negativne posledice, ne le na notranjem, ampak tudi na mednarodnem področju.

Tudi v SNS pozdravljajo parlamentarno preiskavo, ki po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega pomeni prelomnico v slovenskem političnem prostoru. Na preiskovalni komisiji pa po njegovi napovedi ne bodo govorili samo o Kanglerjevem primeru, ampak o "koruptivnosti sodstva, tožilstva in policije".

Koaliicja opozarja na dopustnost preiskave
V koaliciji in Levici medtem opozarjajo, da je odreditev takšne preiskave nedopustna, pri čemer so se sklicevali tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe. Ta je med drugim opozorila, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le na tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni državnemu zboru. Predmet parlamentarne preiskave pa ne sme posegati v izključne pristojnosti izvršilne in sodne veje oblasti.

V LMŠ imajo po besedah Tine Heferle zato resne dvome o dopustnosti takšne preiskave, saj grobo krši temeljno načelo pravnega sistema, načelo delitve oblasti. Odreditev preiskave je sicer neizogibna, je ugotovila poslanka in hkrati napovedala, da bodo v poslanski skupini LMŠ "opravili resen in kritičen razmislek, ali v takšni komisiji sploh želimo sodelovati".

SD in SMC: Preiskava zgolj v osebnem interesu
Nad zahtevo so zaskrbljeni tudi v SD, kjer poudarjajo, da pri preiskovalni komisiji v zadevi Kangler ne bi šlo za zadevo javnega, pač pa "zadevo osebnega pomena". Poslanec SD Predrag Baković se je vprašal, kako bo DZ ugotavljal kršitev človekovih pravic v zadevi, ko pa nima vpogleda v sodne spise in celotne slike primera. "in tudi prav je, da je nima," je dodal.

Enako v SMC opozarjajo, da takšna preiskava ni v javnem interesu, pač pa le v Kanglerjevem. "Takšna komisija bi se zlahka imenovala komisija za maščevanje Kanglerja sodnikom in tožilcem," je dejal Igor Zorčič. Tudi v SMC imajo resne pomisleke, ali sodelovati v takšni komisiji, pri čemer jih po Zorčičevih besedah tudi žalosti, da je DZ tako nekritično sprejel zahtevo za preiskavo.

Levica ne bo sodelovala
Da v "tej blamaži" ne nameravajo sodelovati, je zatrdila tudi poslanka Levice Nataše Sukič, ki je prav tako prepričana, da DZ tako očitne zlorabe instrumenta parlamentarne preiskave ne bi smel dopustiti. Prepričana je, da gre za politični šov, za katerega je Kangler zlorabil državni svet. "Državni zbor ne more biti mesto za 'županov boj'," je dejala Sukičeva in spomnila na istoimensko knjigo.

O sodelovanju v preiskovalni komisiji bodo temeljito razmislili tudi v SAB, je napovedala Maša Kociper. Poslanka sicer razume Kanglerjevo stisko, da je bil tako dolgo v postopkih, a bi se morali s tem ukvarjati tisti, ki so za to pristojni. Ob tem je dodala, da "politični pregoni" niso potekali le proti politikom z desne, pač pa denimo tudi njihovi predsednici Alenki Bratušek.

Vložen zakon o DZ in novela zakona o poslancih
Večina poslanskih skupin je v postopek DZ danes vložila predlog zakona o DZ ter novelo zakona o poslancih, s katerima preurejajo status poslancev in DZ. Ena vidnejših sprememb, ki jih prinaša novela zakona o poslancih, je poseg v ureditev nezdružljivosti poslanske funkcije s pridobitno dejavnostjo ter prepoved članstva in dejavnosti za poslance v smeri poenotenja z ureditvijo v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Na tem področju bodo za poslance v celoti veljale tako materialne kot procesne določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Prav spremembam v tem členu nasprotujejo v NSi ter tudi v Levici, v slednji pa opozarjajo še na druge spremembe, s katerimi gre po njihovem mnenju za širitev dodatnih privilegijev.
S predlaganimi spremembami se med drugim glede ustavne pravice poslancev do plače in nadomestila napotuje na zakone, ki sistemsko urejajo navedeni področji, ter prepušča podrobnejše urejanje mandatno-volilni komisiji DZ. Drugače kot doslej se ureja pravica do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, in sicer bi se po predlagani ureditvi poslancem kot povračilo potnih stroškov priznala kilometrina. Pri pravici povračila stroškov prevoza se med drugim tudi upošteva, da poslanci ne opravljajo svoje funkcije le na sedežu DZ, temveč tudi v volilnih enotah in med drugim v poslanskih pisarnah.

Spremenjena pravila o pridobivanju podatkov letalskih potnikov
Državni zbor je z 52 glasovi za in sedmimi proti sprejel novelo zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katero določbe, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov o letalskih potnikih, usklajuje z evropsko direktivo. Po noveli bodo podatki o letalskih potnikih in rezervacijah avtomatizirano preverjeni v različnih evidencah policije. Glavni razlog za pripravo novele pa je bila implementacija irektive EU o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj v naš pravni red.

Del implementacije evropskega prava v naš pravni red predstavlja tudi novela zakona o letalstrvu. Z njo se bo letalske prevoznike zavezalo k pošiljanju podatkov o potnikih policiji. V poslanskih skupinah so se glede podpore odločali na podlagi tehtanja med večjo varnostjo in med pravico do zasebnosti. Koalicija je predlogu napovedala podporo, v SDS so napovedali, da se bodo vzdržali, v NSi, da mu ne bodo nasprotovali, v SNS in Levici pa so mu podporo odrekli.

Hitrejše izplačevanje odškodnin zaradi ograje na meji?
Državni zbor je z 52 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o nadzoru državne meje, ki naj bi po zagotovilih ministrstva za notranje zadeve pospešila in poenostavila postopke izplačila odškodnin za uporabo zemljišč, na katerih so ob meji postavljene tehnične ovire. V večini poslanskih skupin so novelo načeloma pozdravili, so pa imeli v nekaterih strankah, zlasti SDS in NSi, pomisleke glede višine odškodnin.

Omejitev plačila za posredovanje pri najemu nepremičnin
DZ je z 48 glasovi za in 31 proti podprl novelo zakona o nepremičninskem posredovanju, s katero se bo omejilo plačilo za nepremičninsko posredovanje pri najemu in morebitne dodatne stroške. Noveli nekateri napovedujejo izglasovanje odložilnega veta državnega sveta ali ustavno presojo.

Spremembe določajo omejitev višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Gre za širitev omejitev provizij, ki trenutno veljajo za prodajo nepremičnin, tudi na njihovo oddajo, kar pa ne bo veljalo pri pogodbah med gospodarskimi subjekti. Predlog uvaja možnost, da dejavnost lahko opravljali tudi za to kvalificirani tujci, s čimer bo Slovenija izpolnila zahteve Evropske komisije.

V četrtkovi razpravi o predlogu novele v DZ so vladne stranke rešitve, ki so jih pripravili v Levici in uskladili z okoljskim ministrstvom, podprle. Večina je tehtala med javnim interesom in svobodno gospodarsko pobudo in se odločila, da bo dala prednost večji zaščiti potrošnikov oz. najemojemalcev. Kršenje svobodne gospodarske pobude pa je glavni argument opozicijskih SDS, NSi in SNS, da so podporo predlogu odrekle.

Zavrtnitev predloga zamika enotne tobačne embalaže
Člani odbora DZ za zdravstvo so s šestimi glasovi za in osmimi proti zavrnili predlog sprememb zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s katerim bi med drugim uvedbo enotne embalaže za tobačne izdelke zamaknili za tri leta. Razpravo so zaznamovala predvsem opozorila številnih organizacij, da bi odlog pomenil škodo javnemu zdravju.

Kot je na seji pojasnila generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Zlata Štiblar Kisić, je skoraj polovica rakov v Sloveniji povezanih s kajenjem. Foto: EPA

V parlamentarno obravnavno je predlog zakona skupina 38 poslancev, med njimi večina koalicijskih, vložila po skrajšanem postopku. Predlagali so predvsem preložitev uvedbe enotne embalaže z leta 2020 na leto 2023 in ustanovitev sklada, prek katerega bi se trošarine iz prodaje tobačnih izdelkov namenile za programe preprečevanja kajenja. Kot so opozarjali, enotna embalaža ne zmanjšuje uporabe tobaka, povečuje pa uporabo ponarejenih izdelkov, tihotapstvo in zmanjšuje trošarinske prihodke. Opozorili so tudi pred tožbami in negativnim vplivom ukrepa na gospodarstvo.

Na seji je bilo slišati tudi opozorila, da je na pripravo predloga vplivala tobačna industrija. Sum nezakonitega vplivanja predstavnikov tobačne industrije preiskuje tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Predstavniki komisije so svojo odsotnost danes opravičili, saj da preiskava še ni zaključena in zato ne morejo posredovati več informacij.