Premier Šarec je odgovarjal na poslanska vprašanja. Foto: BoBo/Žiga Živulović

Poslanec Levice Matej Tašner Vatovec je opozoril na odpravo dodatka na delovno aktivnost in dodal, da je aktivacija prebivalcev tudi cilj koalicijske pogodbe. Cilj ukrepa pa je, tako Vatovec, varčevanje. Ob tem je poudaril, da so med prejemniki tega dodatka tudi zaposleni, ki prejemajo nizke plače. Šarec je očitek o zmanjševanju obsega socialne države zavrnil in dejal, da so decembra sprostili dalj časa zamrznjene socialne transferje. "Dvignili smo tudi minimalno plačo, ki se bo dvignila nad prag tveganja revščine." Dodal je tudi, da so ohranili znesek denarne socialne pomoči, ob tem pa poudaril, da sistem dopušča tudi veliko anomalij, ki jih je ministrica ugotovila.

Vatovec je dejal, da Šarec do neke mere zavaja, in dodal, da ne razume, kako bo ukrep odvzema dodatka motiviral ljudi. "Tu ne govorimo o tistih, ki sedijo doma in ne delajo nič, ampak govorimo o revnih zaposlenih, ki imajo družine in delajo." Po mnenju Vatovca to ne bo ljudi spodbujalo v delovno aktivnost, ampak bo poslabšalo položaj revnih družin. Šarec je odgovoril, da "socialne pomoči skokovito naraščajo, kar je čudno glede na to da smo v konjunkturi." Dodal je, da bo morala tudi Levica priznati, da "obstajajo ljudje, ki sistem socialne pomoči zlorabljajo". Poudaril je, da se bo zavzemal za najšibkejše, "ampak dokler se ne bomo sprijaznili, da obstajajo tudi ljudje, ki ne delajo, ker je sistem socialne pomoči previsok, ne bomo prišli skupaj".

Poslanka SAB-ja Maša Kociper pa je na premierja naslovila vprašanje glede delnega sofinanciranja zasebnega šolstva. Poudarila je, da se v njeni stranki zavzemajo za kakovostno javno šolstvo in nasprotujejo vsem poskusom slabitve javnega šolstva. Zato ga je vprašala, ali podpira predlog zakona Jerneja Pikala. Šarec je odgovoril, da imajo dve pravni mnenji, tako vladne kot tudi službe državnega zbora, ki sta skeptični do predloga. Zato so predlagali tudi, da bi člen ponovno odprli in vodili dialog. "Vendar to ni šlo skozi." Prepričan pa je, da bo tudi ta zakon ponovno šel v ustavno presojo. Šarec je dejal, da podpira javno šolstvo in da je to dobro. "Manjka pa spoštovanja do učiteljev. Predvsem pa morajo starši nehati hoditi v šolo z otroki vse tja do fakultete."

DZ: V ospredju spet vprašanja mej in varnosti

Bo Italija izolirala Slovenijo?
Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je izpostavil skupne patrulje na meji z Italijo, ki jih je predlagala Slovenija. "Zakaj je ta skupna patrulja na meji z Italijo, če mi, kot pravite, obvladujemo razmere?" Vrtovca je zanimalo tudi, kako bo vlada ukrepala ob napovedih italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija o postavitvi ograje na meji. Šarec je dejal, da pobude ni dala slovenska politika, temveč je nastala na sodelovanju med obema generalnima direktorjema policije. "Ne bi bil tako prepričan, da je ta kontrola izraz nezaupanja do Slovenije. Mejno kontrolo ima Nemčija, ima jo Danska in še kakšna država. To pomeni, da schengen de facto ne deluje več," je dejal Šarec.

"Če bi bili mi tako neuspešni, ne bi do julija prijeli 5.700 nezakonitih migrantov. Nekaj bo pa morala narediti tudi Hrvaška za zavarovanje svoje meje." Šarec je bil tudi kritičen do opozicije in dejal, da nikjer politika ne kritizira svoje lastne države. Poudaril je, da tudi na Zahodu ne deluje vse tako, kot je treba, in dodal, da je bil človek, ki je napadel taksista in policista migrant, ki je v Slovenijo prišel iz Italije.

Ena izmed najpomembnejših prioritet ministrstva za zdravje je priprava celovitega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je pojasnil minister za zdravje Aleš Šabeder. Napovedal je, da bo zakon predvidoma pripravljen do prihodnjega poletja. Trenutno pa je ključna prioriteta krajšanje čakalnih dob, je dodal.

Grims: Vlada ne obvladuje migrantov
Poslanec Branko Grims (SDS) je Šarca spraševal o razmerah na slovensko-italijanski meji, kjer mešane patrulje po njegovem mnenju pomenijo odmik od schengenskega sporazuma in odražajo, da ne obvladujemo ničesar. Podobno kot Vrtovca ga je zanimalo, kako bo ukrepala Slovenija.

Predsednik vlade Marjan Šarec je dejal, da skupne patrulje niso nič novega, saj že obstajajo s Hrvaško. Poudaril je, da se je tudi sam prepričal o kakovostnem delu slovenskih varnostnih organov na meji. Dejal je, da nihče ne zanika problema nezakonitih prestopov meje, ob tem pa je poudaril tudi težavo s tihotapci, zoper katere so ukrepali organi pregona. Po mnenju Šarca skupne patrulje ne pomenijo izolacije Slovenije, ampak so stalna praksa. "Moram pa povedati, da tudi madžarska meja ni tako neprepustna, kot jo radi prikazujete, in kljub žici je teh nezakonitih prehodov kar nekaj." Po mnenju Šarca ni na mestu govoriti o tem, da bi bila Slovenija migrantski žep.

Grims je odgovoril, da Madžarska prestreže velik del nezakonitih migrantov, Avstrija je podaljšala nadzore na meji, z odločitvijo Italije o poostritvi nadzora na meji pa bo, tako Grims, Slovenija izolirana. Izpostavil je tudi ugrabitev domačina v Beli krajini in napad na taksista in policista. Šarec je odgovoril, naj mu ne zameri, da "ga tudi zaradi zanikanja podnebnih sprememb jemlje s kančkom dvoma." Dejal je, da tu ne gre za izrivanje Slovenije iz schengena, prav tako je dejal, da so tudi prebivalci ob meji drugačnega mnenja. Tako sta župana občin Črnomelj in Kostel predlagala odstranitev ograje. Glede azilne zakonodaje je dejal, da je ta tud predmet evropskega prava.

Državni zbor je soglasno potrdil dnevni red julijskega zasedanja, kar pomeni, da je nanj kljub opozorilom o poseganju v druge veje oblasti uvrščena tudi odreditev parlamentarne preiskave v zadevi Kangler. Na ministrstvu za pravosodje so ob tem opozorili, da morajo biti pravosodni organi pri svojem delu neodvisni od vsakokratne oblasti. Zahtevo za parlamentarno preiskavo je vložil državni svet, ustava pa določa, da mora DZ preiskavo odrediti na zahtevo tretjine poslancev ali na zahtevo državnega sveta. Na zahtevo je imela precej pripomb tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je med drugim opozorila, da se lahko parlamentarna preiskava usmeri le zoper tiste nosilce javnih funkcij, ki so politično odgovorni DZ-ju. Predmet parlamentarne preiskave pa ne sme posegati v izključne pristojnosti izvršilne in sodne veje oblasti. "S tem, ko bi preiskovalna komisija (pravno)ocenjevala konkretne pravnomočno končane sodne postopke, bi nedvomno prekoračila svoje pristojnosti," so eno od odločb ustavnega sodišča navedli v zakonodajno-pravni službi.

Nezadovoljstvo zaradi dolgotrajne gradnje ceste Hajdina-Ormož
Poslanec Jani Ivanuša (SNS) je Šarca povprašal o gradnji glavne ceste Hajdina–Ormož, o kateri je že spraševal ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek. Zanimalo ga je, kdaj se bo cesta začela graditi. Šarec je ob tem dejal, da bodo postopki okoli ceste gotovo še trajali, saj "v naši državi parcialni interesi velikokrat ohromijo potek naložb, ni pa mogoče nobenega mnenja izključiti." Dodal je, da gre v tem primeru za nesoglasja med lokalnim prebivalstvom in prevozniki. "Prisluhniti je treba vsakomur, ugoditi vsem pa je zelo težko."

Dejal je, da ne drži, pavšalna ocena, da se nič ne dogaja in da je agencija za okolje ugotovila, da gre za projekt, ki bo imel vpliv na okolje, kar pomeni da je treba izdelati analizo teh vplivov. Glede časovnice je Šarec napovedal da je načrtovana priprava končnih variant za vrednotenje, ki naj bi bila narejena do aprila 2020, javna razgrnitev pa do junija 2021. Ivanuša z odgovorom ni bil zadovoljen, saj je poudaril, da je bila cesta v prostor umeščena že leta 1997, je pa izjemnega strateškega pomena za nadaljni razvoj in investicije v regiji "zato sem razočaran, da se s tem ne more pohiteti." Šarec je dejal, da je cesta zagotovo prioriteta "zato se z vami strinjam in razumem, da niste zadovoljni, saj konec koncev ni zadovoljen nihče." Je pa ob tem dejal, da je treba spoštovati obstoječo zakonodajo po kateri postopki "trajajo kolikor pač trajajo." Šarec je ob tem izpostavil tudi Karavanke in tretjo razvojno os, kjer se prav tako postopki vlečejo dalj časa.

Dva novinca v poslanskih vrstah
Pred poslanskimi vprašanji so poslanci potrdili mandat poslancema, ki bosta nadomestila novoizvoljene evropske poslance. Brgleza bo nadomestil Dušan Verbič, Ljudmilo Novak pa bo nadomestila Tadeja Šuštar, ki bosta poslanski mesti zasedla glede na izide lanskih parlamentarnih volitev. Ker je bil Brglez, sicer dosedanji poslanec SD-ja, na volitvah izvoljen na listi SMC-ja, mandat nadomestnega poslanca pripada tej stranki. V državni zbor se tako vrača Dušan Verbič, ki je bil poslanec SMC-ja že v prejšnjem mandatu. Tadeja Šuštar pa je biologinja in domžalska občinska svetnica.

Poslanska vprašanje premierju Šarcu
Poslanska vprašanja Šarcu