Poslanci so s 46 glasovi za in 22 proti sprejeli novelo zakona o tujcih, ki med drugim uvaja enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela. Po besedah ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar novela olajšuje delo sezonskih delavcev. Med drugim ureja enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela, daljšega od 90 dni.

Novela uvaja tudi možnost, da lahko osebe, ki jim je prenehal status mednarodne zaščite po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, in osebe s priznano subsidiarno zaščito pod pogoji, določenimi v zakonu, zaprosijo za pridobitev dovoljenja za prebivanje po določbah zakona o tujcih. Poslanci SDS-a so predlagali dopolnilo, po katerem bi tujci, ki imajo priznano subsidiarno zaščito, pravico do združitve z družino dobili šele po petih letih, a dopolnilo ni prejelo zadostne podpore.

Sprememba zakona o zaposlovanju in delu tujcev
Prav tako je bila poslanske podpore deležna novela zakona zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki so jo poslanci sprejeli z 52 glasovi za in s 16 glasovi proti. Novela s prenosom evropske direktive o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev na novo ureja izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo zaradi opravljanja sezonskega dela, daljšega od 90 dni. To dovoljenje se bo izdalo na podlagi podanega soglasja zavoda za zaposlovanje. Za krajše obdobje od 90 dni pa bo zavod izdal dovoljenje za sezonsko delo, kar je urejeno že po obstoječem zakonu.

Novela prinaša tudi spremembe pri soglasju za podaljšanje enotnih dovoljenj, modrih kart ali dovoljenj za sezonsko delo, in sicer bo pri določenih "manj pomembnih" kršitvah delodajalec lahko dobil soglasje za podaljšanje dovoljenja. Po veljavni zakonodaji mora namreč delodajalec, denimo, prekiniti pogodbo za zaposlitev, ker mu je bila pravnomočno izrečena globa za storjen prekršek, in ne more podaljšati dovoljenj. Vlada je ocenila, da pri nekaterih kršitvah ob dejstvu, da je bil delodajalec že sankcioniran z globo in je s kršitvijo že tudi prenehal, nezmožnost podaljšanja dovoljenj lahko pomeni nesorazmeren ukrep.

Burna razprava zaradi izjem
Izjeme pri soglasju za podaljšanje dovoljenj so sprožile tudi burno razpravo, tako je Levica predlagala dopolnilo, po katerem izjem sploh ne bi bilo. Poslanec Levice Franc Trček je ob tem dejal, da izjeme delodajalcem sporočajo, pri katerih kršitvah delovne zakonodaje bo država zamižala, in da bo to "zakonska spodbuda že tako slabim praksam na področju zaposlovanja tujcev". Z njim se ni strinjala poslanka SMC-ja Janja Sluga, ki je dejala, da ostajajo glavne sankcije, kot sta globa in odprava kršitve, nedotaknjeni, "šele ko delodajalec dokaže, da je to naredil, se pogovarjamo o stranskih sankcijah z vidika delavca". Dopolnilo Levice na koncu ni bilo sprejeto.

Sprejete tehnične spremembe proračuna
Novela zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti prinaša tehnično spremembo, saj javni zdravstveni zavodi poslujejo z izgubo in jim je že sprejeti interventni zakon dodelil 136,2 milijona evrov, ki so zdaj še opredeljeni z zakonom o izvrševanju proračunov. Zakon določa, da bo vlada bolnišnicam, ki poslujejo z izgubo, ta sredstva zagotovila do 29. decembra. Prav zato je vlada predlog v državni zbor poslala po nujnem postopku.

Za pomoč bolnišnicam, ki delujejo z izgubo, bodo namenili neporabljena sredstva v proračunu, ki so jih sicer rezervirali za poplačila odškodnin v sodnih postopkih, prav tako so bili letos zaradi ugodnejših gospodarskih razmer nižji od načrtovanih transferji v pokojninsko blagajno, Slovenija pa je prejela tudi manj zahtevkov za vplačila v skupni evropski proračun.

Opozicija zakona ni podprla
V več poslanskih skupinah opozicije so predlogu odrekli podporo. "V SDS-u nismo podprli niti interventnega zakona za sanacijo bolnišnic, saj odgovornih za njihove izgube ni nihče poklical na odgovornost," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Jožef Horvat (NSi) pa je opozoril, da gre za enega od premnogih interventnih zakonov, s katerimi vlada, ki ne obvladuje razmer v državi, poskuša gasiti nastale požare. Nepovezana poslanka Alenka Bratušek prav tako ni podprla predloga. So pa predlog podprli koalicijski poslanci, prav tako pa je predlog podprla Levica, kljub opozorilom, da so te izgube posledica varčevanja v času krize.

Predlog zakona za urejanje položaja študentov v tretjo obravnavo
Državni zbor je soglasno sklenil, da je predlog zakona za urejanje položaja študentov, ki odpravlja večji del varčevalnih ukrepov za študente, ki jih je leta 2012 uvedel zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), primeren za tretjo obravnavo. To bodo poslanci opravili na naslednji seji. Predlog zakona, ki so ga pripravili v Študentski organizaciji Slovenije, v DZ pa ga je vložil predsednik DZ-ja Milan Brglez, med drugim predvideva, da se možnost uporabe študentskih bonov podaljša do 21. ure. Dijakom in študentom bi bila po zakonu omogočena uporaba pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar največ do konca študijskega leta, v katerem dopolnijo 26 let.

Financiranje prestolnice bo od zdaj predvidljivo
Državni zbor je s 44 glasovi za in 17 proti sprejel spremembo zakona o glavnem mestu RS, po katerem delež dohodnine, ki pripada Mestni občini Ljubljana, ne sme biti nižji od 0,6 odstotka in ne višji od 0,8 odstotka. Po mnenju koalicije bo sprememba Ljubljani prinesla stabilnejše financiranje, opozicija pa meni, da Ljubljano privilegira. Za leto 2018 so delež določili na najnižji meji, to je pri 0,6 odstotka, sicer bi občini pripadlo 0,37 odstotka.

Soglasna podpora volitvam v Evropski parlament
Državni zbor je soglasno sprejel dopolnitev zakona o volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki državljanom Slovenije, ki živijo v drugih članicah EU-ja, omogoča, da kandidirajo v Evropski parlament. Določa namreč organ, ki ugotavlja obstoj volilne pravice in podatke posreduje državi, v kateri kandidira kandidat.

Dopolnitev zakona v slovenski pravni red vnaša direktivo EU-ja, ki bi jo morala Slovenija v svojo zakonodajo prenesti že pred časom, zaradi česar EU zoper Slovenijo vodi neformalni postopek. Meni namreč, da naša zakonodaja ne določa skrajnega roka pet dni, v katerem mora pristojni organ drugi državi članici EU-ja poslati informacije o obstoju volilne pravice slovenskega državljana, ki na volitvah v Evropski parlament kandidira v drugi državi članici.