Dopolnitev zakona o nadzoru državne meje posameznikom in skupinam prepoveduje nadzorovanje državne meje, ki bi bilo podobno policijskim nalogam. Prepovedani sta tudi oviranje policije pri nadzoru meje in spodbujanje ali organiziranje varovanja državne meje.

Dopolnitve zakona o varstvu javnega reda in miru pa med drugim prepovedujejo vzbujanje videza uradnih ali vojaških oseb z nošenjem in razkazovanjem orožja ter z nošenjem maskirnih oblačil in obutve. Gre sicer za prenovljena predloga zakonov, ki ju je že v preteklosti vložilo notranje ministrstvo, takrat pod vodstvom Boštjana Poklukarja.

Poslanec SDS-a Branko Grims je v obrazložitvi glasu izpostavil, da so spremembe zakonov nepotrebne, saj da problematiko rešuje že obstoječa zakonodaja, treba jo je le dosledno izvajati, za kar pa je odgovorna predvsem policija.

Predlogoma niso bili naklonjeni niti v poslanski skupini SNS-a. Kot je v predstavitvi stališča dejal poslanec Jani Ivanuša, je samoorganiziranje naroda dovoljeno. Policija po njegovih besedah dela dobro, vendar kljub temu v zadostni meri ne obvladuje določenih situacij, ki se nanašajo predvsem na nezakonite prehode meje.

SMC podprl predlog, saj ga pristojno ministrstvo ni podalo

Po mnenju poslanca LMŠ-ja Rudija Medveda je delovanje paravojaških skupin ekscesno in v posmeh pojmu nacionalne varnosti, določenim z ustavo. "Nacionalna varnost je in mora biti izključno v pristojnosti državne oblasti," je poudaril in napovedal podporo novelama.

"Delovanje paravojaških formacij in vaških straž moramo prepovedati oziroma njihova ravnanja sankcionirati ter varnostnim organom zagotoviti pravno podlago za ukrepanje," je izpostavila vodja poslancev SMC-ja Janja Sluga. V SMC-ju so sicer pričakovali, da bo nov predlog zakona pripravilo resorno ministrstvo, a ker se na njihova opozorila ni odzvalo, so se po njenih besedah odločili, da podprejo opozicijska predloga.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je pripomnila, da zakonske rešitve najbrž niso idealne. Kot je dejala, iščejo optimalne rešitve, s katerimi bodo prebivalcem prihranili vznemirjajoče se dogodke formacij zamaskiranih ljudi z orožjem v rokah, ki korakajo pod okni njihovih hiš ali jih celo legitimirajo.

"Gre morda za manjšo spremembo dveh zakonov, ampak po mnenju SAB-a za izjemno pomembno simbolno sporočilo. Simbolno sporočilo, s katerim povemo, do tukaj je meja in ta meja se ne prestopi," je dejala vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper.

Predlog podpirata tudi DeSUS in NSi

Tudi v DeSUS-u podpirajo dopolnitve zakonodaje na način, ki bo omogočal odločnejše ukrepanje zoper izzivalna ravnanja posameznikov. Kot pravi poslanec Robert Polnar, funkcionalna demokracija ni nikoli spontana, ampak je vedno nadzirana ter ima določene okvire in omejitve, zato se država mora odzvati.

Nadzor državne meje po besedah poslanca NSi-ja Blaža Pavlina ne more biti stvar navdiha posameznika ali pa samoorganiziranih vard. Te si s svojim delovanjem zgolj povečujejo medijsko pozornost, ki si je ne zaslužijo, nezakonitih migracij in pritiska na južno mejo pa ne bodo odpravile, je dejal. V NSi-ju se zato strinjajo z rešitvami zakona, a obenem poudarjajo, da pojava vard ne bi bilo, če bi pravočasno aktivirali 37.a člen zakona o obrambi.

Kritika Levice

Do sprememb pa so kritični v Levici, kjer menijo, da je težava nejasna definicija novih prekrškov. "Nekatere od novih prekrškovnih določb so napisane tako, da se jih lahko uporablja tudi širše, na primer za sankcioniranje kakršnega koli aktivizma ob meji, od naravovarstvenikov do borcev za pravice beguncev," je dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Predlogov zakonov poslanci Levice niso niso ne podprli niti jima nasprotovali.