Za potrjevanje novele zakona o rebalansu proračuna za leto 2019 bo potrebnih najmanj 46 glasov. Foto: BoBo

Novela zakona o izvrševanju proračuna, o kateri so glasovali poslanci, je sicer precej tehničen zakon. Za ponovno potrditev novele je bilo po vetu potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. Ker so koalicijski partnerji sporazum o sodelovanju z Levico pričakovano podpisali še pred ponovnim odločanjem DZ-ja o noveli zakona, potrditev rebalansa proračuna za 2019 ni presenečenje. Svoje glasove so prispevali tudi v Levici, potem ko so se s peterico koalicijskih strank uskladili glede sporazuma o sodelovanju.

Rebalans proračuna je bil sprejet na začetku marca 2019, z njim pa se je proračunska poraba za letošnje leto prvič povzpela nad deset milijard evrov. Ker vlada v njem ni predlagala zvišanja povprečnine in je financiranje občin po opozorilih državnih svetnikov tudi sicer zapostavljeno, je državni svet na rebalans izglasoval odložilni veto.

Prenehanje ministrske funkcije Fakinu in Lebnu

Premier Marjan Šarec je v državni zbor poslal kandidaturi za dva nova ministra. V skladu z napovedmi DZ-ju v imenovanje za novega ministra za zdravje predlaga generalnega direktorja UKC-ja Ljubljana Aleša Šabedra, v imenovanje za novega ministra za okolje in prostor pa državnega sekretarja na omenjenem ministrstvu Simona Zajca.

DZ se je namreč v uvodu izredne seje seznanil z odstopom Sama Fakina z mesta ministra za zdravje, s čimer je Fakinu funkcija tudi prenehala. Obenem so se poslanke in poslanci seznanili, da bo zdravstveni resor začasno vodil premier Marjan Šarec.

Čeprav je bilo že dlje časa znano, da bo Šarec namesto Fakina predlagal Šabedra, pa je premier v torek v DZ poslal obvestilo, da bo do imenovanja novega ministra vodenje zdravstvenega resorja prevzel sam. V njegovem kabinetu razlogov za to niso pojasnili, saj da gre pač za Šarčevo odločitev.

Neuradno pa je slišati, da Šarec ni bil zadovoljen z vodenjem državne sekretarke Pie Vračko, ki je v vmesnem času nadomeščala Fakina. Nezadovoljstvo je bilo zaznati že po nedavnem koalicijskem srečanju na Brdu pri Kranju, kjer je Vračkova predstavila predloge rešitev zakona o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.

Na vprašanje, ali to pomeni, da državni sekretarki ne zaupa, pa je bil jasen: "Ja to pa res ne, po koalicijskem vrhu, kakršno predstavitev je imela, pa težko zaupam. Pa mislim, da so vsi koalicijski partnerji to slišali. In si težko predstavljam, kako je minister Fakin s takimi ljudmi tudi mislil kaj izpeljati." Na vprašanje, ali to pomeni, da Vračkove v novi ekipi ne bo, je pristavil: "Ne, zagotovo ne."

Jure Leben na ustanovni seji državnega zbora. Foto: BoBo/Žiga Živulović
Jure Leben izstopil iz stranke SMC

DZ se je nato seznanil še z odstopom ministra za okolje in prostor Jureta Lebna. S tem je Lebnu, ki je zaradi afere z maketo drugega tira ponudil odstop že konec februarja, funkcija tudi uradno prenehala. Leben je odstop ponudil 26. februarja, potem ko se je znašel pod plazom očitkov glede naročila makete za drugi tir železniške proge Divača‒Koper, ki jo je prejšnja vlada Mira Cerarja marca lani postavila v Kopru, sam pa je bil vodja tega projekta. Leto dni po postavitvi makete so se namreč v medijih pojavila dopisovanja tedaj odgovornih za projekt, ki nakazujejo, da je bil posel z maketo dogovorjen vnaprej. Leben je vse očitke zanikal, a sta se nato s premierjem Šarcem dogovorila, da bi v takšnih pregretih razmerah težko opravljal delo naprej. Premier je bil sicer z Lebnovim delom na ministrstvu za okolje zelo zadovoljen. Leben je bil sicer minister iz kvote SMC-ja, kjer zdaj na mesto ministra predlagajo državnega sekretarja na ministrstvu, Simona Zajca. Po prenehanju ministrske funkcije je Leben izstopil tudi iz stranke SMC.

Poslanci kmalu o novih ministrih

DZ podprl predlog zakona o brexitu

Državni zbor je podprl predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj v primeru brexita brez dogovora. Za zakon, ki ga je predlagala vlada, z njim pa želi predvsem zagotoviti ohranitev pravic slovenskih državljanov v Veliki Britaniji in britanskih v Sloveniji, je glasovalo 50 od 66 navzočih poslancev, štirje so bili proti.

Kot je poudarilo več poslancev, je situacija glede brexita trenutno precej negotova, zato je prav, da se Slovenija pripravi tudi na najslabši možni scenarij, to je izstop brez dogovora. Izpostavljali so tudi, da se status in pravice slovenskih državljanov v Združenem kraljestvu in britanskih v Sloveniji ne sme poslabšati, a so tudi opozorili, da je nujna vzajemnost pri zagotavljanju pravic.

Poslanska skupina SDS je napovedala, da se bodo glasovanja vzdržali, ker je zakon po njihovem nedodelan in ne zagotavlja zadostne zaščite 5000 slovenskim državljanom na Otoku. Do vlade so tudi kritični, ker je zakon predlagala pozno, tik pred predvidenim brexitom. Tudi v Levici menijo, da zakon v Sloveniji obravnavamo nekoliko pozno, a so vseeno napovedali podporo.

Namen zakona je ohraniti pravice iz naslova socialnega zavarovanja, dostopa do trga dela, čezmejnega izvajanja storitev, vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in pravice do družinskih prejemkov in štipendij v obdobju do 31. decembra 2020. Po tem obdobju pa se predvideva vzpostavitev trajnejše rešitve.

Znova razprava o evropski resoluciji o totalitarizmu

Poslanke in poslanci so se na seji sicer še četrtič na zahtevo SDS-a ukvarjali z resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009. Enako kot na parlamentarnem odboru za pravosodje, ki je zavrnil predlog, se je tudi tokrat proti njemu izrekla večina poslanskih skupin.