V kako urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin ter iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.

Občine so kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk glavne financerke njihovih naložb. Država sofinancira projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v vrednosti 21 milijonov evrov objavilo leta 2011. Direktor direktorata za investicije na omenjenem ministrstvu Iztok Žigon dodaja, da bo ministrstvo tako letos in prihodnje leto sofinanciralo naložbe v vrtčevske in osnovnošolske prostore, ki so bile izbrane na razpisu pred sedmimi leti. V letu 2019 pa želijo izvesti nov razpis za sofinanciranje občinske infrastrukture.

Prenovo ali novogradnjo srednjih šol in dijaških domov kroji državna blagajna. V njej ima ministrstvo za izobraževanje letos na voljo 17 milijonov evrov in pol, kar je za petino manj denarja kot lani. Ta krivulja upada že nekaj let, zato na šolskem ministrstvu izboljšujejo prostore le tistih srednjih šol, ki so v zelo slabem stanju ali se srečujejo s prostorsko stisko. Načrtujejo tudi energetsko sanacijo nekaj šol s pomočjo evropskih sredstev, nujno pa bo treba pristopiti k protipotresni sanaciji srednjih šol.

"Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po spisku, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja," pravi Žigon. Zato si direktorat za investicije želi, da bi nova vlada zvišala izdatke za naložbe v šolske prostore.