Po predlogu novele zakona o pravilih cestnega prometa naj bi bila vožnja z električnimi skiroji na površinah za pešce dovoljena s hitrostjo pešca. Foto: BoBo

Ministrstvo za infrastrukturo, v okvir katerega sodi prometni resor, je tik pred poletjem pripravilo novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju. Po njihovih željah naj bi jo sprejeli do konca leta.

Kot so navedli v predlogu novele, z njo zasledujejo "glavne cilje prometno varnostne politike v državi, in sicer ostrejšo obravnavo voznikov povratnikov, pravila ravnanja v območju skupnega prometnega prostora in na površinah za pešce ter kolesarje ter tudi pravila za uporabnike električnih posebnih prevoznih sredstev", kamor sodijo električni skiroji in sorodna vozila.

Ta so tako kot v številnih drugih državah vse bolj množična v prometu. Tudi globalno je množična uporaba električnih prevoznih sredstev številne države kar precej presenetila, saj tako kot Slovenija, skušajo hitro regulirati njihovo uporabo. Predlog pravil za uporabo električnih skirojev v Sloveniji, kot so na svoji spletni strani zapisali pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), pa je "pomanjkljiv, nepopoln in premalo natančen."

Kako želi uporabo e-skirojev urediti infrastrukturno ministrstvo?

Po predlogu nove zakonodaje bo dovoljena vožnja s posebnimi električnimi prevoznimi sredstvi, torej tudi z električnimi skiroji, na prometnih površinah za pešce in kolesarskih stezah, pri tem pa bodo morali vozniki prilagoditi hitrost vožnje površini, na kateri se gibajo.

Na površinah za pešce to pomeni hitrost pešca, na kolesarskih stezah pa je hitrost omejena na 25 km/h. Kjer teh prometnih površin ni, se bo lahko z električnimi skiroji vozilo tudi ob desnem robu ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena na 50 km/h.

"Ministrstvo za finance se zaveda izpostavljene problematike. Glede na povečano uporabo električnih skirojev kot prevoznih sredstev in glede na povečano število nesreč v prometu z navedenimi prevoznimi sredstvi Ministrstvo za finance meni, da je nujno potrebno najti tudi ustrezno rešitev glede vključitve električnih skirojev kot prevoznih sredstev v sistem obveznega zavarovanja v prometu, in je v zvezi s tem že začelo posvetovanja z relevantnimi deležniki."
Stališče finančnega ministrstva, ki je pristojno za obvezna zavarovanja v prometu

Vsa omenjena električna vozila bodo morala obvezno imeti luč spredaj in zadaj, podobno, kot velja za kolesa. Zakonsko pa bo prepovedana vožnja z električnimi skiroji, ki omogočajo vožnjo nad 25 km/h.

Električni skiroji, ki omogočajo takšne hitrosti, stanejo pri slovenskih trgovcih zgolj nekaj sto evrov. Medtem pa proizvajalci za ceno evrskega tisočaka že ponujajo prave "pošasti", električne skiroje, ki omogočajo vožnjo več kot 50 km/h.

40 evrov za prehitro vožnjo med pešci

Kolesarska čelada bo obvezna le za mladoletne uporabnike posebnih električnih prevoznih sredstev. Tehnični nadzor ali celo morebitna registracija pa niso predvideni.

Voznik električnega skiroja, ki bo na površinah za pešce vozil s preveliko hitrostjo, naj bi bil kaznovan le z globo 40 evrov. 500 evrov pa je predvidena globa za uporabo (pre)hitrih električnih skirojev.

V Nemčiji je uvedeno obvezno škodno zavarovanje električnih skuterjev, ki znaša okoli 40 evrov. Foto: BoBo

Prepovedi uporabe na pločnikih v Franciji, Združenem kraljestvu in Nemčiji

Nekatere druge EU-države, ki so tudi pohitele z urejanjem tega področja, so sprejele ali nameravajo sprejeti bistveno strožja pravila za vožnjo z novodobnimi posebnimi električnimi vozili.

Nekatera evropska mesta, kot denimo Pariz, so kar sama prepovedala vožnjo z električnimi skiroji po površinah za pešce in za vožnjo izrekajo visoke kazni. Nekatere države pa tudi razmišljajo o uvedbi registracij in obveznega zavarovanja, kot velja denimo v Sloveniji za mopede (Flexer, Solex, Ciao ...), ki dosegajo hitrosti do 25 km/h in je z njimi dovoljena vožnja tudi po kolesarskih površinah in robovih cestišč.

V Franciji je, kot so pojasnili na agenciji za varnost v prometu (AVP), vožnja z električnim skirojem po pločniku kaznovana s 135 evri. Vožnja je tako dovoljena po cestah ali kolesarskih stezah. Vožnja z več kot 25 km/h se kaznuje z denarno kaznijo 1.500 evrov. V Združenem kraljestvu, ki sicer trenutno (še) beži iz EU-ja, pa je vožnja z električnimi skiroji dovoljena le na zasebnih površinah. Vožnja po cestah je prekršek in predvideva globo v vrednosti 300 funtov.

Nemčija e-skiroje regulirala po hitrem postopku

Nemčija je najbolj pohitela s pravili za uporabo električnih skirojev in podobnih vozil. Največjo hitrost električnih skirojev je omejila na 20 km/h, največjo moč električnega motorja pa na 500 W. Dovoljena je vožnja po kolesarskih stezah in na cestah, kjer ni kolesarske steze. Vožnja po pločnikih in površinah za pešce je prepovedana. Uporabnik električnega skiroja pa mora biti star najmanj 14 let.

Vsi električni skiroji morajo biti zavarovani in morajo imeti ustrezno nalepko o zavarovanju. Tehnično ustreznost električnih skirojev mora potrditi nemški urad za motorna vozila.

"Tudi nemška rešitev ni idealna in je že deležna številnih kritik, a velja poudariti nekaj pomenljivih razlik v primerjavi z našim predlogom sprememb. Za razliko od Nemcev bomo pri nas tudi v prihodnje dopustili vožnjo električnih skirojev na površinah za pešce, a z omejeno hitrostjo, ki ne sme presegati hitrosti pešcev (kar je približno 5 km/h). Težava je seveda v učinkovitem nadzoru hitrosti: bodo policisti z radarjem merili tudi promet na pločnikih?" so zapisali na AMZS-ju.

"V našem predlogu zakona ni nobenega določila o tehnični ustreznosti električnih skirojev. Ti bodo sicer morali biti opremljeni s svetlobnimi telesi, to pa je vse. Kaj pa zavore? Nemški zakon jih predpisuje (in to neodvisni zavori spredaj in zadaj), prav tako pa predpisuje, da morajo biti skiroji ustrezno homologirani. Vsekakor bi veljalo razmisliti o strožjem nadzoru prodaje električnih skirojev na našem trgu; skiroji, ki brez težav dosežejo hitrosti 25, 30 ali več km/h, bi morali imeti preverjeno učinkovite zavore, sicer bo v prihodnosti še več nesreč in poškodb," še opozarjajo.


"V Nemčiji mlajši od 14 let ne smejo stopiti na električni skiro, pri nas pa zakon ne določa minimalne starosti. Za vožnjo z električnimi skiroji naj bi veljala pravila za kolesarje, ki določajo tudi minimalno starost in kolesarski izpit za samostojno udeležbo kolesarjev v prometu, a ne bi škodila bolj natančno postavljena merila za udeležbo električnih skirojev v prometu."
AMZS o starostni omejitvi uporabe električnih skirojev

Agencija za varnost prometa za uporabo čelad

Strožja pravila za uporabo posebnih električnih prevoznih sredstev so predlagali tudi v slovenski agenciji za varnost v prometu, ki je predlagala uporabo zaščitne čelade. Ta je v Sloveniji zakonsko obvezna za vse kolesarje in potnike na kolesu in kolesu s pomožnim motorjem do 18. leta starosti ter za vse voznike mopedov.

Uporaba e-skirojev bi po predlogu morala biti dovoljena le na površinah za kolesarje oz. na cesti pod pogoji, kot veljajo za kolesarje. Po kolesarskih pravilih pa bi morali predpisati obvezno opremo, kot so luč, zvonec in zavore.

Ob tem so opozorili tudi na nujnost ustreznega nadzora in sankcioniranja nad prodajo, uporabo e-skirojev in doseganju prevelikih hitrosti posebnih prevoznih sredstev nad 25 km/h.

Ali bo obvezno zavarovanje določil EU?

Po predlogu nove zakonodaje o varnosti v prometu registracija ali tehnični pregledi električnih skirojev niso predvideni. Morda pa se njihovi uporabniki vseeno ne bodo mogli izogniti obveznemu zavarovanju, kot je zahtevano za mopede. Vse je namreč odvisno od nove evropske direktive. Zavarovanju električnih posebnih prevoznih sredstev pa so naklonjene tudi zavarovalnice.

"Možna rešitev bi lahko bila uvedba sistema zavarovalnih vinjet, da bi lastnik dokazoval zavarovanje odgovornosti s posebno zavarovalno nalepko; takšno ureditev naj bi pred kratkim uvedli v Nemčiji, v Švici so včasih imeli ta sistem za lastnike navadnih koles. Slovensko zavarovalno združenje tudi meni, da bi morali v povezavi s spremembami direktive obveznost sklenitve zavarovanja AO po zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu razširiti tudi na druge vrste vozil, ki se premikajo s pomočjo motorja, ne kot velja zdaj, le za motorna in priklopna vozila, za katera je predpisana registracija,"
Slovensko zavarovalno združenje o zavarovanju posebnih električnih prevoznih sredstev

EU namreč zaradi nekaterih odločitev sodišča EU-ja že nekaj časa pripravlja osvežitev evropske direktive, ki ureja obvezna avtomobilska zavarovanja, predvsem tudi zaradi novih električnih in samovoznih vozil.

V Slovenskem zavarovalnem združenju so za MMC pojasnili, da od konca lanskega maja, ko je Evropska komisija objavila predlog nove evropske direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, še vedno usklajujejo številne pripombe.

Kot pravijo, predstavniki držav članic EU-ja še vedno nimajo enotnega mnenja, ali naj bodo "lahka električna vozila (električni skiro, električna rolka, segway) vključena v področje uporabe direktive in s tem povezano uvedbo obveznega zavarovanja odgovornosti za ta vozila v državah članicah EU-ja".

"Vsekakor je pomembna razlaga Evropske komisije, da so tovrstna vozila že vključena v področje uporabe po njenem predlogu sprememb direktive o zavarovanju AO, da pa lahko države članice tovrstna vozila izključijo iz obveznosti zavarovanja AO. Vendar mora v tem primeru škodo kriti škodni sklad (namenjen kritju škod, ki jih povzročijo nezavarovana in neznana motorna in priklopna vozila)," pravijo v zavarovalnem združenju.

Če torej obvelja, da so tovrstna vozila vključena v področje uporabe direktive, po mnenju Slovenskega zavarovalnega združenja ne bi bila ustrezna rešitev, če bi se Slovenija odločila za izključitev tovrstnih vozil iz obveznosti sklenitve zavarovanja avtomobilske odgovornosti.

Med posebna električna prevozna sredstva sodijo tudi električne rolke. Foto: BoBo

"Škode, povzročene s tovrstnimi nezavarovanimi vozili bi moral kriti škodni sklad, ki ga financirajo s plačilom zavarovalne premije obveznega zavarovanja AO le lastniki motornih in priklopnih vozil, za katera je predpisana registracija. Le z obveznim zavarovanjem se hkrati ščitijo oškodovanci (lažje poplačilo škode od zavarovalnice) kot tudi zavarovanci (finančna zaščita v primeru lastne odgovornosti), je pa vprašljiva primernost višine najnižjih zavarovalnih vsot zavarovanja AO za lahka električna vozila," še pojasnjujejo.

Hkrati pa opozarjajo, da po predlogu novele zakona o pravilih t. i. električna posebna prevozna sredstva nimajo "potrdila o skladnosti, ki je osnova za registracijo, zato po trenutno veljavnih predpisih evidenca teh vozil in uvedba postopka registracije, kot sicer velja za motorna in priklopna vozila, nista mogoči, zato bo treba ob implementaciji sprememb direktive (uvedba obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti) poiskati drugačne rešitve za uvedbo in izvajanje obveznega zavarovanja AO v Sloveniji."

Zavarovalne vinjete za e-skiroje?

Mogoča rešitev bi po njihovem mnenju lahko bila uvedba "sistema zavarovalnih vinjet", s katero bi lastnik dokazoval zavarovanje odgovornosti s posebno zavarovalno nalepko. Takšno ureditev so denimo uvedli v Nemčiji, v Švici pa so včasih imeli ta sistem za lastnike navadnih koles.

"Posebna prevozna sredstva niso motorna vozila," odgovarjajo na infrastrukturnem ministrstvu na vprašanje, v čem se mopedi, ki dosegajo hitrosti do 25 km/h in za katere je potrebna registracija, tehnični pregled ter zavarovanje, razlikujejo od električnih posebnih prevoznih sredstev, ki dosegajo enake hitrosti.
Na AVP-ju so za MMC pojasnili, da se razlog za to definicijo skriva v uredbi EU-ja, ki posebna prevozna sredstva, kot so e-skiroji in druga posebna prevozna sredstva, uvršča med vozila v skladu z drugim odstavkom uredbe o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov iz leta 2013. To so vozila, "katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 6 km/h; vozila, ki jih upravljajo izključno pešci; kolesa s pedali z dodatnim pogonom, opremljena s pomožnim električnim motorjem z največjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W, katerega izhodna moč se prekine, kadar kolesar preneha poganjati pedale, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h; samouravnoteževalna vozila; vozila, ki niso opremljena z najmanj enim sedežem."