Prireditev, katere častna pokrovitelja sta bila predsednika obeh držav Borut Pahor in Aleksandar Vučić, je imela pomemben sociokulturni predznak in je želela v ospredje postaviti zgodovinsko povezanost Srbov in Slovencev.

Danes je Srbska pravoslavna cerkev druga oziroma tretja največja verska skupnost v Sloveniji. Pri nas obstaja že od 15. stoletja, ko je srbska princesa Katarina Branković kot celjska grofica s sabo pripeljala 200 pravoslavnih družin in duhovnikov. Bila je soproga zadnjega celjskega grofa Ulrika in je najzaslužnejša za začetek širjenja pravoslavja na naših tleh.

500 let obstaja posebna srbska skupnost v Beli krajini. Med obema vojnama so zgradili tri večje pravoslavne cerkve v Celju, Ljubljani in Mariboru, pri čemer pa so nemški nasilniki že na začetku okupacije porušili celjsko in mariborsko.

Slovesnost zasnovali srbski in slovenski kulturniki
To tradicionalno vzajemno srbsko-slovensko naklonjenost je omenil tudi slavnostni govornik na sinočnji slovesnosti, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirije Perić. Posebej je izpostavil lik duhovnega očeta pravoslavja Svetega Save, katerega praznik v srbskih cerkvah slavijo prav danes. Njegova živa vera je enako aktualna, kot je bila pred 800 leti: "Za svetega Savo je Cerkev prostor, v katerem se premugejo vsa nasprotja in delitve, ona je edina priložnost, da vsak človek z Jezusom Kristusom ostane to, kar je, in da je z ljubeznijo povezan v bratstvu z vsemi ljudmi."

Slovesnost so oblikovali srbski in slovenski kulturniki. Gledalci prvega programa srbske televizije so jo lahko spremljali v neposrednem prenosu, gledalci RTV Slovenija, ki je bila sicer medijski realizator prenosa, pa so jo lahko videli v posnetku na prvem programu TV Slovenija: