Ta člen sta v ustavno presojo že leta 2006 vložila Mitja Blažič in Viki Kern. V pritožbi sta navedla, da sta partnerja v istospolni partnerski skupnosti in da sta svojo partnersko skupnost registrirala v skladu z ZRIPS-om, na podlagi te registracije pa sta pridobila pravico do dedovanja po umrlem partnerju po tem zakonu.

Menita, da je ureditev dedovanja po istospolnem partnerju diskriminacijska, saj določba neutemeljeno razlikuje med dedovanjem posebnega in skupnega premoženja partnerjev istospolne partnerske skupnosti. Ker ne ureja posebej dedovanja posebnega premoženja in ne določa nujnega deleža istospolnega partnerja, pomeni neustavno razlikovanje med partnerji istospolnih skupnosti ter zakonci ali partnerji zunajzakonske skupnosti, sta prepričana.

Neskladja morajo odpraviti v pol leta
Ustavno sodišče je njunim argumentom pritrdilo, državni zbor pa mora ugotovljeno neskladje med določbo in zakoni odpraviti v šestih mesecih po objavi odločbe v uradnem listu. Do odprave neskladja tako za istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po zakonu o dedovanju.

Blažič in Kern bosta svoje mnenje o odločitvi sodišča podala popoldan v izjavi za javnost. Sicer pa sta pobudnika drugi par v Sloveniji, ki je registriral partnersko zvezo na podlagi omenjenega zakona, prva pa sta to naredila javno. Po besedah Blažiča sta to storila z namenom, da lahko izpodbijata določbe zakona, ki so po njegovem mnenju diskriminatorne.

Na odločitev ustavnega sodišča se je že odzval predsednik SNS-a Zmago Jelinčič, ki je dejal, da je to dokaz, da je celotno slovensko sodstvo le instrument vladajoče politične oblasti za dosego političnih ciljev in interesov.

"Sodišče prvič v odločbi izenačilo partnerske zveze"
Mitja Blažič, eden izmed pobudnikov ustavne presoje, je odločitev ustavnega sodišča označil za "praznik za skupnost istospolno usmerjenih", tudi zato, ker se je to zgodilo, ko se z vlado pogajajo o dopolnitvi zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Ta je po njegovem mnenju diskriminatoren in pomanjkljiv.

Za Blažiča je odločitev sodišča pomembna iz treh razlogov. Z odločbo sodišče pritrjuje mnenju istospolne skupnosti, da 14. člen ustave v osebnih okoliščinah vključuje tudi istospolno usmeritev, da je 22. člen omenjenega zakona neustaven in sodišče je prvič v neki odločbi zapisalo, da so istospolne partnerske skupnosti povsem primerljive z zakonsko skupnostjo in zunajzakonsko zvezo. To je protiargument ustavnega sodišča vsem tistim, ki trdijo, da ne gre za urejanje enakega vprašanja, je poudaril Blažič.