Predsednik Konference sindikata Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) Frančišek Verk je za MMC pojasnil, da so pazniki, po novem pravosodni policisti, nenehno izpostavljeni negativnim psihosocialnim vplivom zaporniškega okolja ter nevarnostim, ki jih predstavljajo "agresivni in pogosto tudi vedenjsko moteni zaporniki, ki so pogosto tudi okuženi z virusi neozdravljivih bolezni (HIV, hepatitis C)". Ob tem Verk kot primer navaja Zavod za prestajanje kazni (ZKPZ) Dob, kjer po njegovih besedah več kot 70 odstotkov obsojencev uživa pomirjevala ali pa so odvisniki od prepovedanih drog oz. na metadonski terapiji.

"Prisilna sredstva le v skrajnih primerih"
Kljub temu Verk poudarja, da se prisilna sredstva v slovenskih zaporih uporabljajo le v skrajnih primerih, ko ni mogoče na drug način preprečiti napadov ali samopoškodb in s tem zavarovati življenje ter zdravje ljudi oz. preprečiti nastanek materialne škode. Ob morebitni uporabi prisilnih sredstev pa to po zakonu obvezno presojajo poveljniki pravosodnih policistov in direktorji ZPKZ-ja ter Prevzgojnega doma, ki so dolžni o vsaki uporabi prisilnega sredstva poročati generalnemu direktorju Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Ta lahko pravilnost postopka vedno preveri in ob morebitnih nepravilnostih odredi ukrepe. Prav tako teoretično in praktično znanje pravosodnih policistov vsakih pet let preverja posebna strokovna komisija, ki jo imenuje direktor.

"Napad paznikov na 20-letnika obsojanja vreden"
Verk nedavni dogodek pri Šentrupertu, ko je skupina paznikov iz največjega slovenskega zapora na Dobu sicer zunaj delovnega časa hudo pretepla 20-letnika, ostro obsoja, "saj po nepotrebnem meče slabo luč na večino pravosodnih policistov, ki predano opravljamo svoje naloge in ogromne napore vlagamo v razvoj dobrih medčloveških odnosov". Po njegovih besedah so tudi pravosodni policisti tako kot vsi drugi državljani odgovorni za protipravna dejanja zunaj delovnega časa oz. bi morali biti zaradi nenaklonjenega mnenja javnosti na svoja dejanja zunaj delovnega časa še posebej pozorni.

Vsi kandidati za paznike ustrezno testirani
Na vprašanje, ali je morda izbor zaposlovanja novih pravosodnih policistov zaradi pomanjkanja tovrstnih kadrov premalo selektiven, Verk odgovarja negativno. Po njegovih besedah so vsi kandidati pred sklenitvijo delovnega razmerja psihološko testirani, pristojni kadrovski in vodilni uslužbenci pa se z bodočimi zaposlenimi tudi temeljito pogovorijo ter izberejo najustreznejše kandidate. To so za MMC potrdili tudi na URSIKS-u in dodali, da mora pravosodni policist v 18 mesecih po sklenitvi delovnega razmerja uspešno opraviti predpisano usposabljanje in zahtevan strokovni izpit.

Premalo narejenega za psihohigieno paznikov
Vendar pa Verk ob tem poudarja, da je premalo storjenega za "psihohigieno pravosodnih policistov" in zaporniških uslužbencev nasploh. "Še vedno smo preobremnjeni z delom, večina skorajda nima ustreznega socialnega življenja, zato se lahko zgodi, da se posameznik ne obvlada več," pravi Verk in dodaja, da to seveda ni opravičilo za nedavni dogodek.

Lani zaposlenih 32 novih paznikov, letos že 11
Preobremenjenost gre pripisati predvsem kadrovski stiski pravsodnih policistov v slovenskih zaporih, vendar se razmere po lanskem dogovoru z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in prihodom v.d. generalnega direktorja URSIKS-a Dušana Valentinčiča, kot pravi Verk, izboljšujejo. V URSIKS-u so za MMC pojasnili, da so v preteklem letu zaposlili 32 novih pravosodnih policistov, v letošnjem letu pa 11. "V teku pa je postopek za zasedbo 26 delovnih mest pravosodnih policistov," so še dodali.

Težava ni le kadrovska stiska ...
Pravosodni policisti pa po besedah Verka poleg pomanjkanja kadrov pogrešajo še redna izobraževanja, varnostno opremo, primerljivo s tisto, ki jo imajo policisti in Slovenska vojska, primeren odmor med delom, počitek in človeka vredno socialno življenje, več letnega dopusta, ki bi bil primerljiv s tistim, ki ga imajo zaposleni v psihiatričnih ustanovah ter boljše plače, ki bi bile višje od 650 evrov.