Drevo so posadili  mufti Nedžad Grabus, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, evangeličanski škof Geza Filo in paroh Srbske pravoslavne cerkve Rade Despotović. Foto: BoBo
Drevo so posadili mufti Nedžad Grabus, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, evangeličanski škof Geza Filo in paroh Srbske pravoslavne cerkve Rade Despotović. Foto: BoBo
Simbol dobrega sobivanja med veroizpovedmi

Drevo, ki so ga skupaj posadili mufti Nedžad Grabus, ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, evangeličanski škof Geza Filo in paroh Srbske pravoslavne cerkve Rade Despotović, bo tako simboliziralo sožitje različnih ver. Grabus je ob tem dejal, da mora "našo ljubezen do Boga spremljati ljubezen do soseda". Gre sicer za drevo ambrovec, ki zraste do 20 metrov.

Ljubljanski nadškof Zore je v kratkem nagovoru opozoril predvsem na pomen medverskega dialoga in se ob tem navezal na besede papeža Frančiška na konferenci za mir v Egiptu konec aprila. Po Zoretovih besedah je poudaril, da moramo na področju dialoga hoditi skupaj in v prepričanju, da je prihodnost vseh odvisna tudi od sobivanja med verstvi in kulturami.

Naš svet potrebuje prijateljstvo, ljubezen in mir
Tudi Filo je izrazil željo, da bi dogodek prispeval k medverskemu dialogu. "Naš sedanji svet, razkosan zaradi slepega nasilja, ki prizadeva srca vse več ljudi, potrebuje prijateljstvo, ljubezen, usmiljenje, mir," je dejal. Potrebuje tudi pogumne "delavce za mir" ter "graditelje mostov miru, dialoga, bratstva, pravičnosti in človečnosti", je dodal.

Paroh Srbske pravoslavne cerkve Despotović je izrazil hvaležnost ob zasaditvi drevesa miru in življenja. Mir, kot je dejal, je temelj vseh ver. Po njegovih besedah je mir tudi "temelj našega bistva, naših odnosov in identitete" ter ena izmed božanskih kategorij, ki jih mora človek vsak dan "vgrajevati vase".

Islamska skupnost še išče investitorja
Ob robu dogodka je mufti Grabus spregovoril tudi o dokončanju islamskega kulturnega centra. Grabus ne želi ugibati o dodatni finančni pomoči, ki jo potrebujejo, dejal pa je, da bodo naredili vse, da bo vsaj del z džamijo nared do naslednjega ramazana. Po končanju prve faze granje potrebujejo še dodatnih 15 milijonov evrov za dokončanje centra.

V negotovosti glede finančne pomoči niso, je zagotovil Grabus. Če bi se odločili za izgradnjo "kakšne hišice", potem bi to končali prej, tako pa je center "generacijski projekt", za katerega so si, kot je spomnil, prizadevali 40 let. V teh dneh sicer končujejo dovozno cesto do centra, ki jo bodo po Grabusovih besedah kmalu predali v uporabo prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane.

Simbol dobrega sobivanja med veroizpovedmi