Po šestih urah zasedanja je bila seja zaradi obstrukcije opozicijskih članov komisije prekinjena. Sejo komisije so zahtevali poslanci SDS-a, ker so prepričani, da je Sova posegala v človekove pravice. Predlagatelji so vztrajali pri sprejetju sklepov, ki pa so bili po mnenju opozicije neustavni in nezakoniti, saj naj bi presegali pooblastila komisije. To je bil tudi razlog, da je opozicija sejo zapustila.

Rop novinarja obtožil nezakonitega snemanja
Pred komisijo DZ-ja sta pričala nekdanji premier Anton Rop in novinar TV Slovenija Vladimir Vodušek. Rop je Voduška obtožil nezakonitega snemanja in zlorabe zaupanja. Prepričan je, da je bilo nezakonito snemanje "zmanipulirano za potrebe aktualne oblasti". Ob tem je ponovil, da je šlo leta 2004 Sovi in tedanji vladi izključno za začito slovenske države.

Vodušek opozarja na politični pritisk
Medtem pa Vodušek v Ropovih obtožbah vidi predvsem politični pritisk na delovanje medijev. Pred komisijo se je vprašal, zakaj bi se moral zagovarjati, ker je nekaj objavil. "V času bivše vlade se je brez sodnih odločb prisluškovalo opoziciji, jaz pa naj se zagovarjam, ker sem objavil pogovor med mano in nekim politikom," je dejal Vodušek.

Manjkali Janša, Podbregar in Cerar
Seje so se udeležili še varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar in predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki so se strinjali, da je prisluškovanje kršitev človekovih pravic. Na sejo so bili med drugim vabljeni tudi nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar, zdajšnji premier ter nekdanji vodja opozicije Janez Janša in pravni strokovnjak Miro Cerar, ki pa se seje niso udeležili. Cerar je sicer pisno opozoril na neustavnost nekaterih delov sklepov.

Komisija lahko predlaga le spremembo zakonodaje
Zaradi zapletov, ki so spremljali sklic seje, so v SDS-u prepričani, da je zavlačevanje del scenarija njihovih nasprotnikov iz vrst socialnih demokratov. Predsednica komisije očitke zavrača in opozarja, da komisija v aferi Sova lahko le prouči primernost pristojnosti Sove in potem predlaga spremembo zakonodaje, če ugotovi, da lahko Sova na račun zagotavljanja državne varnosti preveč poseže v človekove pravice. Ob tem Majda Potrata dodaja, da je vrhovno sodišče avgusta zakon o Sovi že predložilo v presojo ustavnemu sodišču.