Foto: DZ/Matija Sušnik
Foto: DZ/Matija Sušnik

Novelo zakona o volitvah v DZ, s katero je skupina opozicijskih poslancev za uresničitev ustavne odločbe znova predlagala uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu in ukinitev volilnih okrajev, je na seji matičnega odbora podprlo 13 poslancev, kar je ravno potrebna dvotretjinska večina poslanskih glasov. Šest članov odbora pa je glasovalo proti.

Ni pa še znano, ali lahko predlog, ki ga bo DZ obravnaval na izredni seji prihodnji petek, tokrat računa na potrebno dvotretjinsko večino vseh poslanskih glasov. Spremembe volilne zakonodaje so podprli predstavniki predlagateljev SAB-a, LMŠ-ja, Levice in SD-ja, poleg njih pa še poslanci koalicijskih SMC-ja in NSi-ja.

Za spremembo zakona je glasovalo 13 članov odbora, šest jih je bilo proti. Foto: Zajem zaslona
Za spremembo zakona je glasovalo 13 članov odbora, šest jih je bilo proti. Foto: Zajem zaslona

Vendar tudi vsi poslanci strank, ki so predlog vložile, takšnih sprememb ne podpirajo. V SD-ju sta takšna poslanca dva, eden izmed njiju je član odbora Predrag Baković, ki pa je sejo zapustil in je glasovanje v imenu poslanske skupine prepustil vodji poslancev SD-ja Matjažu Hanu.

Predstavniki drugih poslanskih skupin se danes v razpravi niso oglašali, je pa znano, da predlogu nasprotujejo v SDS-u in DeSUS-u, kjer se zavzemajo za drugo pot do implementacije ustavne odločbe, in sicer za spremembe meja volilnih okrajev. Vlada ocenjuje to možnost za ustreznejšo za implementacijo ustavne odločbe, ki mora biti uresničena do 21. decembra, vidi tudi vlada.

Ustavno sporno ukinjanje okrajev?

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je poudaril, da bi bilo za spremembe volilne zakonodaje treba doseči čim širše politično soglasje, poleg tega pa bi bil predlog ukinitve okrajev lahko ustavno sporen. V posamezni volilni enoti namreč omogoča kandidiranje le polnim listam, torej tistim, ki imajo po 11 kandidatov.

Na to je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba, ki meni, da takšna določba čezmerno posega v aktivno in pasivno volilno pravico. S tem je po njihovem mnenju povezan tudi predviden prag za upoštevanje prednostnih glasov, saj bi ob morebitnem odstopu od načela polne liste, morali znova preveriti tudi izračun praga.

Na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe so predlagatelji pripravili nekaj dopolnil, ki po besedah Maše Kociper (SAB) odgovarjajo na omenjene pomisleke, tudi glede polnih list in praga za upoštevanje prednostnih glasov.

Čeprav je člane odbora pozvala, naj dopolnila podprejo, da bodo členi ostali odprti in jih bo mogoče na plenarni seji še popraviti, pa dopolnili, povezani s to problematiko, nista dobili zadostne podpore. Proti so glasovali v NSi-ju, kjer po besedah Blaža Pavlina opozarjajo, da bi bile zaradi visokega praga možnosti kandidatov manjših strank za izvolitev premajhne.

Zelena luč za novelo zakona o delu policije

Odbor DZ-ja za notranje zadeve pa je že soglasno podprl predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. Novela na predlog skupine poslancev vojnim veteranom, zaposlenim v policiji, omogoča pravico do ohranitve službenega stanovanja tudi po upokojitvi.

Predlog novele vojnim veteranom, ki imajo sklenjeno najemno razmerje za službeno ali drugo stanovanje, ki je del državnega premoženja in je v upravljanju ministrstva za notranje zadeve, omogoča nadaljevanje najemnega razmerja ob upokojitvi. Ohranitev najema stanovanja omogoča tudi ožjim družinskim članom veterana ob njegovi smrti. Najemno razmerje je lahko ohranjeno za nedoločen čas, pri ohranitvi najemna pa je treba izpolnjevati določena merila, kot sta na primer socialna ogroženost in premoženjsko stanje.

Predlog je vložila skupina poslancev iz vrst koalicije, SNS-a in poslanca manjšin, ki menijo, da se bosta veteranom, zaposlenim v policiji, s tem zagotovila socialna varnost in ustrezno bivanje. Kot je pojasnila prvopodpisana pod predlog Mateja Udovč (SMC), status vojnih veteranov še vedno ni popolnoma urejen in poenoten. Medtem ko vojni veterani, zaposleni v Slovenski vojski, po upokojitvi lahko zaprosijo za najemno pogodbo za nedoločen čas, pa to ne velja za zaposlene v policiji.