Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predsedniški kandidati so med drugim odgovarjali na vprašanja o predsedniški funkciji, pojasnili svoje stališča in videnje reševanja ukrajinske in energetske krize kot tudi izrazili svoje mnenje o verjetnih treh referendumih (zakon o vladi, zakon o RTV-ju, zakon o dolgotrajni oskrbi) in situaciji na RTV Slovenija.

Na volitvah, ki bodo 23. oktobra v prvem krogu predsedniških volitev, bodo volivci izbirali med sedmimi kandidati: Milanom Brglezom, Janezom Ciglerjem Kraljem, Miho Kordišem, Anžetom Logarjem, Natašo Pirc Musar, Vladimirjem Prebiličem in Sabino Senčar.

Kako razumeti funkcijo predsednika države?

Milan Brglez meni, da bi moral biti predsednik glasen, ko je to potrebno. V katerih situacijah bi moral biti tiho? "Predvsem glede tistih, ki se nanašajo na doseganje na družbeni konsenz ali pri diplomatskih dejavnostih. Veliko diplomacije poteka na kanalu samih predsednikov, zato je pomembno, da ve, kako se tej obrti streže," je opomnil.

Anže Logar je na vprašanje, katerim zadevam bi dal poudarek kot predsednik, odgovoril, da je ključno, da politika sodeluje na področju varnostne in zunanje politike, na okoljskem področju, na področju ponujanja možnosti mladim …

Na vprašanje, ali bi mu bil Pahor predsedniški zgled, je Janez Cigler Kralj odgovoril, da bi poskusil biti predsednik vseh, sam pa bi poskrbel, da bi delo postalo znova bolj cenjeno.

Ali bi Miha Kordiš kot predsednik podpisal zakone za nakupe orožja? "Moral bi imeti močne razloge, da tega ne bi storil," je dejal in ob tem kot primer morebitne zavrnitve podpisa zakona navedel zakon o vodah. "Naloga predsednika je, da je glas tistih, ki glasu nimajo," je znova poudaril. Kot predsednik pa bi se osredotočil na bistvene družbene prioritete in uporabil vso moč, ki bi jo imel na voljo.

Predsednik republike lahko v DZ pošlje svoje mnenje o posameznem vprašanju, ki ga nato obravnava DZ. Kar pa se (še) ni uveljavilo v praksi. V katerih primerih bi to storila Nataša Pirc Musar? "Kot predsednica bi spremljala, kaj se dogaja na področju temeljnih človekovih in ustavnih pravic, in ob najhujših zdrsih bi se zagotovo oglasila," je navedla.

Vladimir Prebilič je poudaril, da je predsednik države moralna avtoriteta, ne glede na željo, da bi se temu izognil. "Predsednik mora biti tudi politična avtoriteta in mora nastopati v vseh vprašanjih, ki pomenijo odmik od demokracije in nerealiziranih pomembnih projektov v državi," je dejal.

Sabina Senčar je opomnila, da predsednik ne sme biti tiho pri vprašanjih, ki razdvajajo državljane. Državljani pa imamo po njenih besedah tudi neke skupne točke, in sicer temeljne človekove pravice, varnost, blaginjo …

Z varnostnega vidika smo v razmerah velike negotovosti, saj se vojna v Ukrajini zaostruje

Milan Brglez je povedal, da je vojna v Ukrajini zamajala varnostne temelje v Evropi in svetu, zato se je treba truditi, da se vrne k tem temeljem. Ukrajini je po njegovih besedah treba pomagati pri obrambi, na drugi strani pa se diplomatsko zavzemati za mir.

Kaj bi moral biti cilj, ali mir ali pomoč Ukrajini, da povrne izgubljena ozemlja, tudi s pomočjo Natovih enot? Anže Logar je povedal, da Nato ne bo posredoval v Ukrajini in da je cilj doseči mir. Pot do tja pa je nepredvidljiva. "Ohraniti moramo enotnost zahodnega sveta," je poudaril.

Janez Cigler Kralj je pojasnil, da se pogajanja z Rusijo in vojaška pomoč Ukrajini ne izključujejo. "Pot do miru vodi le tako, da Ukrajini ves zahodni demokratični svet nudi zadostno podporo v orožju, denarju, sankcijah …" je dejal in pojasnil, da Putina za pogajalsko mizo lahko spravi le rusko ljudstvo ali pa neuspehi na bojišču.

Miha Kordiš meni, da je prva prioriteta mir, zato bi se morali vzdržati vseh akcij, ki lahko ogrozijo diplomatska prizadevanja za mir.

Nataša Pirc Musar je glede svojega stališča, da bi se v konflikt moral bolj vpeti OZN, dodala, da bi se morali več pogovarjati na generalni skupščini OZN-a. "Če preneha streljati Putin, je konec vojne, če preneha streljati Ukrajina, je konec Ukrajine," je med drugim izpostavila.

Vladimir Prebilič je opozoril, da nadaljevanje vojne pomeni vzdrževanje sorazmerno nevzdržnega stanja. "Premalo priložnost smo dajali pogovorom o miru," je poudaril.

Sabina Senčar je navedla, da so "floskule širjenja demokracije in človekovih pravic z orožjem zgodbe za otroke". "Z orožjem ne bomo končali nobene vojne," je pojasnila.

Vojna v Ukrajini je tudi vzrok za energetsko krizo, energenti se dražijo, grozi tudi njihovo pomanjkanje?

Milan Brglez je pojasnil, da Slovenija realno lahko do neke mere računa na evropsko solidarnost pri oskrbi z energenti. "Celotno ukvarjanje z energetsko problematiko potrebuje evropski okvir," je dejal. Zniževanje cen za potrošnike in industrijo pa je odvisno od tega, ali bo EU uredil energetske trge.

Anže Logar je povedal, da obdobje krize zahteva posebne ukrepe, vračanje k starim tehnologijam, kot je uporaba premoga, pa je lahko le začasno. "Ta čas bi morali izkoristiti za zeleni prehod," je izpostavil.

Ali bi moral predsednik republike kot moralna avtoriteta pozvati k varčevanju z energijo? Janez Cigler Kralj je dejal, da bi kot predsednik poskušal vplivati na zagotavljanje energetske neodvisnosti. Najbolj smiselna bi bila izgradnja drugega bloka NEK-a.

Miha Kordiš pa je na vprašanje, ali naj se EU glede nabave energentov pogaja tudi z nedemokratičnimi režimi, poudaril, da bi EU moral uporabiti svojo tehnološko moč, ne samo, da zagotovi delavske, okoljske in socialne standarde le znotraj Unije, ampak bi moral na enak način vplivati tudi tretji svet.

Nataša Pirc Musar pa meni, da kljub negotovim razmeram ni razlogov za paniko in skrb ter da bodo na ravni EU-ja sprejeti dobri ukrepi.

Vladimir Prebilič je pojasnil, da je EU pritisnjen ob zid glede energentov zaradi nedejanj v preteklosti. Sam ni povsem prepričan, da je NEK 2 rešitev, saj bo gradnja trajala desetletja in zahtevala ogromno finančnih sredstev. "Na področju investicij v zeleno energijo je ogromno prostora," je dejal, "in to bi morali spodbuditi."

Sabina Senčar pa je poudarila, da lahko tudi majhne države pripomorejo k reševanju podnebne krize, saj so te lahko kreativni pobudnik. Povedala je, da prehod v zeleno v krizi ni pravi čas, saj to zahteva svojo ceno in se moramo zanesti na to, kar imamo, tudi če malo upočasnimo zeleni prehod.

Kateri svetovni državnik jim je vzor?

Milan Brglez - François Mitterrand
Anže Logar – Tony Blair in Jacques Chirac
Janez Cigler Kralj – Robert Schumann
Miha Kordiš – Vladimir Lenin
Nataša Pirc Musar – Mary Robinson (Irska političarka)
Vladimir Prebilič – Alexander van der Bellen
Sabina Senčar – Janez Drnovšek

Kakšna je vloga predsednika republike pri ustavnem redu?

Predsednik vlade je po ustavi poveljnik oboroženih sil, kako bi se Milan Brglez kot predsednik odzval na odpoved nakupa oklepnikov boxer? "Prepričan sem o upravičenosti, da se je odpovedala pogodba," je dejal. "Vprašanje porabe za oboroževanje in varnost je nekaj, pri čemer je treba doseči družbeni konsenz, in tu ima predsednik pomembno vlogo," je dejal.

Anže Logar bi v okviru sprave poudarjal njen pomen in strpni dialog. "Vloga predsednika republike je tu pomembna in odhajajoči predsednik je v zadnjih letih naredil epohalne premike naprej," je navedel.

Janez Cigler Kralj je o odločbah ustavnega sodišča povedal, da ima o njih vsak svoje mnenje, v pravnem redu pa se spoštujejo. Omogočeno pa mora biti izražanje lastnih mnenj in prepričanj, je dejal.

Miha Kordiš je glede svetovnih nazorov ustavnih sodnikov povedal, da je naloga ustavnega sodišča tolmačenje ustave, "največjega političnega dokumenta, v katerega so prelite na zavezujoč način vrednote, ki jih cenimo v družbi". "Zato je nemogoče ločevati med stroko in svetovnim nazorom na drugi strani," je poudaril.

Nataša Pirc Musar je o vodenju zunanje politike povedala, da predsednik države ne more voditi zunanje politike, ki ni usklajena med DZ-jem, vlado oz. MZZ-jem in predsednikom. Na domačem področju pa se po njenem mnenju predsednik ne sme vpletati v izvršilno oblast.

Vladimir Prebilič je na vprašanje, ali bi moral imeti predsednik enake možnosti veta na sprejete zakone kot DS, odgovoril, da bi bila to možnost, če bi se predsedniku podelilo več pristojnosti in bi postal neki korektiv. Ukinitev državnega sveta pa se mu zdi slaba odločitev.

Sabina Senčar je glede ocene pripravljenost Slovenske vojske povedala, da je verjetno tako kot v zdravstvu težava kadra in manj opreme. Sama pa konkretne ocene ne more dati.

Prvo televizijsko soočenje na TV Slovenija je bilo v ponedeljek. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona
Prvo televizijsko soočenje na TV Slovenija je bilo v ponedeljek. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Napovedani so trije referendumi, na RTV Slovenija pa že nekaj časa poteka novinarska stavka

Milan Brglez je o razmerah na javni RTV povedal, da so razmere nesprejemljive, nov zakon pa je bil po njegovih besedah potreben zaradi dolgotrajnih političnih pritiskov. "Politiko je treba umakniti," je poudaril, kot predsednik pa bi se oglasil ali se udeležil protestov, če bi bilo to potrebno.

Anže Logar bi kot predsednik sklical konvencijo o prihodnosti Slovenije, na kateri bi se opredelili do ključnih nacionalnih ciljev, ki bodo povezovali Slovenke in Slovence. Mednje po njegovih besedah sodi tudi vprašanje medijev in medijskega lastništva.

Janez Cigler Kralj je na vprašanje, ali je vprašanje oskrbe starejših treba prepustiti trgu oz. kako si bodo starejši sploh lahko privoščili oskrbo v DSO-jih, odgovoril, da si je prizadeval za javno mrežo domov za starejše, kjer so javni domovi in koncesionarji.

Miha Kordiš je povedal, da bi kot predsednik uporabil vso svojo moč pri reševanju razmer na RTV-ju. Reševanje razmer pa je po njegovem mnenju precej zapleteno in edina rešitev je sprejetje novega zakona oz. zmaga na referendumu.

Nataša Pirc Musar je povedala, da prav tako podpira sprejetje novega zakona, vendar je glavnina težav v programskem svetu, kjer je 18 svetnikov, ki jih imenuje DZ, ki bi jih lahko tudi razrešil. "Sprejeli so sklep o novem razpisu za generalnega direktorja, ki je bil po mojem mnenju nezakonit, saj je RTV Slovenija imela direktorja," je pojasnila.

Vladimir Prebilič pa je znotraj težave pri dolgotrajni oskrbi opozoril na pomanjkanje ljudi, ki sodelujejo v teh sistemih. "Poklic negovalke se je razvrednotil skozi nagrajevanje in s statusom v družbi," je opisal. "Zakaj se že toliko let pogovarjamo o zakonu o dolgotrajni oskrbi? Ker premalo cenimo določene vrednote v naši družbi in ena teh je spoštovanje starejših," je navedel.

Sabina Senčar kot predsednica ne bi podpisala zakona, ki bi omogočil evtanazijo. "Kdo bi opravljal končanje življenja?" je vprašala. "Nas mora bolj skrbeti kakovost ob koncu življenja, ne pa da jim pomagamo na drugi svet," je pojasnila.

Katero državo oz. mesto bi najprej obiskali in kaj bi bila tema pogovora?

Milan Brglez – Hrvaško, kako nadaljevati proces Brdo-Brioni

Anže Logar
– Berlin, prilagoditev ustreznih tehnologij za zeleno preobrazbo

Janez Cigler Kralj
– Berlin, uporaba premoga in skupna strategija energetske neodvisnosti

Miha Kordiš
– Francija, koliko daleč je francoski predsednik uspel z idejo o mirni rešitvi ukrajinske krize

Nataša Pirc Musar
– Ena od držav Nata, iskanje rešitev vojne v Ukrajini

Vladimir Prebilič
– Rim, zaradi nove sestave vlade in položaja slovenske manjšine

Sabina Senčar
– Hrvaško, kako spraviti arbitražni sporazum z mrtve točke

Predsedniške volitve 2022: prvo veliko radijsko soočenje kandidatov