Ta čas pred dvema letoma je bila odkupna cena zgodnjega krompirja med okoli 0,50 in 0,60 evra na kilogram, lani med okoli 0,40 in 0,45 evra za kilogram. Foto: Pixabay
Ta čas pred dvema letoma je bila odkupna cena zgodnjega krompirja med okoli 0,50 in 0,60 evra na kilogram, lani med okoli 0,40 in 0,45 evra za kilogram. Foto: Pixabay

Varuh javnost opozarja, da se nekateri trgovci pogosto identificirajo kot lokalni, pogled na trgovske police pa kaže, da ni tako.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je zaskrbljen, saj je ponujena odkupna cena zgodnjega krompirja neustrezna in prenizka. Po neuradnih informacijah so nekateri trgovci pridelovalcem zgodnjega krompirja postavili odkupno ceno na raven okoli 0,35 evra za kilogram. "Cena, ki jo po mojih neuradnih podatkih ponujajo pridelovalcem, je neustrezna in bo vodila v zmanjševanje že tako nizke pridelave te poljščine," je opozoril varuh.

Izračunal je, da zemljišča slovenskih pridelovalcev niso primerljiva z zemljišči kmetijsko razvitih držav, zato lahko pri pridelku 22 ton na hektar ustvari prihodek v višini 7.700 evrov na hektar. Ko odštejemo stroške semena, sredstev za varstvo rastlin, gnojilo, gorivo, delo, pa ta ostane brez dohodka, in to brez upoštevanja amortizacije strojev, opreme, priprave za trg in skladiščenja.

Po ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije letos lastna oz. proizvodna cena zgodnjega krompirja pri pridelku 22 ton na hektar znaša 0,426 evra na kilogram, pri čemer so subvencije že vračunane. Takšna cena vodi v to, da "bo krompir kmalu zastonj", je ocenil Podgoršek.

Kaj razkrije pogled na trgovske police?
"Pridelovalci so precej stisnjeni v kot. Z majhnim odkupom verjetno nekatere trgovske verige uporabljajo taktiko vsiljevanja nizkih cen,"
je dejal in dodal: "Nepošteno je, da so trgovci nagovarjali kmete k pridelavi zgodnejših pridelkov, zdaj pa jih izsiljujejo z nizko ceno, ki jo radi primerjajo z globalno ceno, pogosto celo iz nizkocenovnih tipov pridelave."

V Ljubljani poteka 18. vrh kmetijskih in živilskih podjetij, ki je tokrat v ospredje postavil ljudi. Po besedah direktorice Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjane Zagorc se tudi njihova branža sooča z izzivom, kako priti do najboljših kadrov in kako jih zadržati. Na vrhu so sicer ugotovili, da je sektor v dobri kondiciji, a se bo treba soočiti tudi z izzivom, ki ga prinašajo podnebne spremembe.

.

Varuh javnost opozarja, da se nekateri trgovci pogosto identificirajo kot lokalni, pogled na trgovske police pa kaže, da ni tako. Ob obisku hipermarketov največjih treh trgovskih verig v Sloveniji je namreč opazil, da na policah ni nekaterih vrst sveže zelenjave slovenskih proizvajalcev. Te bi bile na policah, če bi trgovci s slovenskimi pridelovalci sklenili trdnejšo pogodbo, je prepričan Podgoršek.

Varuh javnost opozarja, da se nekateri trgovci pogosto identificirajo kot lokalni, pogled na trgovske police pa kaže, da ni tako.