Smernice so po njegovem mnenju popolnoma nesprejemljive, rešitev pa vidi v dodatnem zaposlovanju sodnikov in strokovnega osebja, a to po Testenovem mnenju ne more biti dolgoročna rešitev.

Testen opozarja, da bi bilo treba zajeziti dostop do vrhovnega sodišča. Na sodišču tako proučujejo možnost, da bi spremenili paradigmo, kako se pride na vrhovno sodišče. Sodišče bi dobilo neke vrste diskrecijo pri presoji, o čem je vredno odločati in o čem ne.

Z zakono o delovnih in socialnih razmerjih je bil sicer storjen poskus razbremenitve vrhovnega sodišča z uvedbo dopuščene revizije, vendar dosedanji rezultati ne kažejo, opozarja Testen, da bi do nje dejansko prišlo, saj se je število revizij celo povečalo. Na manjši pripad zadev pa že vpliva zakon o upravnem sporu, ki je bil sprejet 1. januarja letos, je dejal.

Vrhovno sodišče predlaga nekaj rešitev
Na vrhovnem sodišču predlagajo, da se ob spremembah procesne zakonodaje vključijo mehanizmi, ki bodo omogočili omejitev pripada zadev. Predlagajo še, da se dosledno odpravijo vse določbe, ki vrhovno sodišče določajo kot prvostopenjsko in pritožbeno sodišče ter dopuščajo, da se pred sodiščem zadnje stopnje obravnavajo dejanska vprašanja. Ob tem predlagajo še, da se ob spremembah procesne zakonodaje vgradijo orodja za poenostavljeno reševanje izrednih pravnih sredstev v tistih primerih, ko zaradi svoje vsebine nimajo izgledov za uspeh, niti ne načenjajo pomembnih vprašanj, ki še niso razrešena v sodni praksi.

Pirnat: Diskrecija je mogoča
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat ocenjuje, da je ta možnost ustavno dopustna, a ne absolutna. Pirnat meni, da bi morala biti okrog tega razvita določena praksa, dobro pa bi bilo, da bi zakon določil neke pogoje, kdaj se zadeva vzame v obravnavo ter pri katerih zadevah.

Preveč dela tudi za ustavno sodišče
Ker se s ogromnim porastom zadev ukvarja tudi ustavno sodišče, je državni zbor sprejel spremembe o ustavnem sodišču, ki začnejo veljati 15. julija in med drugim omejujejo možnost vlog ustavnih pritožb v sporih majhne vrednosti, če ne gre za očitno kršitev človekovih pravic in svoboščin, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja ali če kršitve za pritožnika ne bodo imele pomembnejših pravnih posledic. Na ustavnem sodišču naj bi po ocenah pravosodnega ministra Lovra Šturma konec letošnjega leta ostalo nerešenih 7.000 zadev.