Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec so spregovorili o dejavnostih vlade za zagotavljanje varnega okolja v slovenskih šolah. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec so spregovorili o dejavnostih vlade za zagotavljanje varnega okolja v slovenskih šolah. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Potem ko sta Srbijo prejšnji teden pretresla dva strelska napada, v katerih je naprej v sredo 13-letnik v osnovni šoli Vladislava Ribnikarja v Beogradu ubil osem učencev in varnostnika, naslednji dan pa je 21-letnik v strelskem pohodu v treh vaseh na območju Mladenovca ubil še osem ljudi, so se tudi v Sloveniji pojavili pozivi k razmisleku o ustrezni obravnavi in preprečevanju nasilja v šolah ter o šolskem sistemu, ki bi bil pozornejši na otroke.

Predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje so se na tragične dogodke v Srbiji odzvali že v petek in se sestali s predstavniki policije, s skupnim ciljem zagotavljanja občutka varnosti v slovenskih šolah. "Na njihovo pobudo smo se tudi dogovorili za to, da bi bila začasno v okolici šol zagotovljena povečana policijska navzočnost in da se v teh dneh predstavniki policije tudi sestajajo z ravnatelji za morebitne nasvete ali pogovore o možnosti zgodnjega odkrivanja tveganj za pojave morebitnega nasilja," je na novinarski konferenci dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.

"Jasno je, da so na slovenskih šolah vse oblike nasilja strogo prepovedane in da imamo do njih ničelno toleranco. Naša prva in osnovna naloga namreč je, da otrokom, mladostnikom in zaposlenim zagotavljamo varno in spodbudno učno okolje. Naj poudarim, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ves čas sodeluje z vsemi institucijami, ki delujejo na področju zgodnjega odkrivanja in preprečevanja nasilja v šolskem prostoru in tudi zunaj njega. Ni šole v Sloveniji, ki ne bi vsaj v delu naslavljala tudi preventive in zgodnjega obravnavanja nasilja," je poudaril minister.

Kot je dejal, je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu tudi predpisan in v večini primerov dobro delujoč protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja. "V protokolu so zelo konkretne usmeritve in nasveti, kako preprečevati oz. se spopadati z najrazličnejšimi oblikami nasilja v šolah," je pojasnil Felda in ob tem poudaril še pomen dobre povezanosti šol z institucijami lokalnega okolja, zlasti centri za socialno delo, policijo, centri za duševno zdravje ter seveda starši in skrbniki.

"Protokol in konkretna navodila seveda niso vedno dovolj, ker je v vsakem posameznem primeren ključen tudi človeški dejavnik, torej pripravljenost odzivanja posameznega pedagoga, ki je postavljen pred konkreten primer pojava ali grožnje nasilja. Pri posameznih incidentih se včasih tudi najbolj vešči učitelji znajdejo v nekem nezavidljivem položaju, ko se je treba hitro in odločno odzvati," je ob tem poudaril minister. Na ministrstvu so po Feldovih besedah v neprestanem dialogu z ravnatelji, ki opozarjajo tudi na omejeno strokovno avtonomijo učiteljev. Napovedal je, da se zato glede tega odpira razprava za spremembo nekaterih predpisov.

Dodatna krepitev svetovalnih služb ter dan kulture nenasilja in strpnosti

Kot je na novinarski konferenci dejal minister Felda, se je med epidemijo covida-19 in po njej povečalo število stisk v šolah, povečalo pa se je tudi število svetovalnih delavcev. "To se je izkazalo za izredno koristno izboljšavo v šolah, zato bomo v jeseni to nadaljevali," je napovedal minister. Dodal je, da se šole, ki imajo povečano število svetovalnih delavcev, bolje spoprijemajo s stiskami učencev in obravnavo medvrstniškega nasilja.

"Vsi skupaj moramo postati še pozornejši na vse pojave, ki bi pri učencih in dijakih utegnili nakazovati stiske, ki bi jih lahko pripeljale do nasilnih dejanj. Naš skupni cilj je vsem učencem, dijakom, staršem in zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavljati občutek varnosti, ki je osnovni pogoj za normalno delujoče šolsko okolje," je poudaril.

Minister Felda je poudaril, da gre pri povečani policijski navzočnosti v okolici šol za začasen ukrep, ki se izvaja na podlagi dogovorov med posameznimi vodstvi šol in lokalnimi policijskimi upravami. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Minister Felda je poudaril, da gre pri povečani policijski navzočnosti v okolici šol za začasen ukrep, ki se izvaja na podlagi dogovorov med posameznimi vodstvi šol in lokalnimi policijskimi upravami. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Dodal je, da je ministrstvo v ponedeljek na pobudo premierja Roberta Goloba ravnateljem osnovnih in srednjih šol podalo predlog, da v petek, 12. maja, v času pouka organizirajo dan kulture nenasilja in strpnosti. "Predlagali smo jim, da na ta dan z različnimi starostim prilagojenimi dejavnostmi odprejo prostor in priložnosti za pogovori ter dejavnosti, s katerimi bodo krepili veščine kulturne medsebojne komunikacije, čustveno odpornost in ustrezne odzive ob spoprijemanju z nasilnimi dejanji," je pojasnil.

Na novinarsko vprašanje o možnosti pregledovanja šolskih torb učencev, je Felda odgovoril, da ta možnost obstaja, a je dodal, da "poseg v zasebnost ni preprosta zadeva". "Če obstaja utemeljen sum, da ima nekdo v torbi določene predmete, ki ne spadajo v šolo, se da že zdaj to pregledati, seveda na primeren način. To pomeni, da ni žaljiv do tistega, ki se mu pregleduje torba, po možnosti se naredi tako, da sam pokaže, kaj je v torbi, ne pa da se mu brska po torbi," je dejal.

Minister za zdravje Daniel Bešič Loredan: "Naš fokus ostaja preventiva"

Tudi minister za zdravje Daniel Bešič Loredan je poudaril, da smo se znašli v pocovidnem času, kjer je zelo veliko tveganj za duševno zdravje. "Mladi se spoprijemajo s številnimi pritiski in izzivi, to neposredno vpliva na stanje njihovega duševnega zdravja, zato je nujno, da jim pri njihovih stiskah zagotovimo vso podporo," je poudaril minister in dodal, da je treba delovati preventivno in proaktivno. "Naš fokus ostaja preventiva."

Predvsem je treba področje duševnega zdravja destigmatizirati in ga na družbeni lestvici izenačiti s fizičnim zdravjem, poudarja minister. Podpira tudi predlog, da bi v dijaški sistematski pregled vključili vprašalnik o duševnem zdravju.

Minister je potrdil, da vlada pripravlja nov zakon o duševnem zdravju, ki bo obravnavan še letos. Pripravljata pa se tudi zakon o psihoterapevtski dejavnosti in zakon o psihološki dejavnosti. Bešič Loredan si želi, da bi postopki stekli hitro, a ne zaradi dogodkov v Srbiji, temveč zaradi kritičnega stanja na področju duševnega zdravja mladih v Evropi.

Treba je razmišljati tudi o medvrstniški pomoči ("peer to peer"). "Vedeti moramo, da večina otrok, mladostnikov in starejših, ki se znajdejo v stiski, potrebuje en ali dva pogovora, da se težava reši." Dodal je, da imamo veliko znanja, kako prepoznati potencialno nasilno vedenje in ga preprečevati. "Zdaj moramo to znanje medresorsko strniti skupaj in v šoli, sociali in zdravstvu ter širše v družbi uporabiti, da bomo znali zaščititi mlade." V primerih, ko do nasilja pride, je treba najprej zaščititi žrtve in ne "poveličevati" napadalcev in tistih, ki izvajajo sovražni govor.

Predstavniki vlade so poudarili predvsem pomen zagotavljanja spodbudnega in vključujočega šolskega okolja, ki vsem, tako učencem in dijakom kot učiteljem daje občutek varnosti. Foto: BoBo
Predstavniki vlade so poudarili predvsem pomen zagotavljanja spodbudnega in vključujočega šolskega okolja, ki vsem, tako učencem in dijakom kot učiteljem daje občutek varnosti. Foto: BoBo

"Moje temeljno sporočilo je, da je kakršno koli nasilje nesprejemljivo, naj bo fizično ali verbalno. Žal je tega tudi v najvišjem političnem vrhu preveč. Politiki smo zgled in kdor koli širi sovražni govor in razpihuje kakršno koli obliko sovražnosti, to neposredno vpliva na mlade." Dejal je, da je v družbi v tem trenutku treba poudarjati predvsem pozitivne vrednote, kot so strpnost, spoštovanje in empatija.

Minister za zdravje je ob tem spomnil, da je leto 2023 tudi leto duševnega zdravja. Decembra je bil tako ustanovljen sektor za duševno zdravje in demenco, letos pa je bilo razpisanih tudi 70 dodatnih specializacij iz klinične psihologije, saj kliničnih psihologov kritično primanjkuje. "Že danes bi potrebovali od 150 do 200 kliničnih psihologov, da bi mladostniki lahko prišli do pomoči, kadar jo potrebujejo." Psihoterapevtska dejavnost je v Sloveniji zakonsko neurejena, je dejal Bešič Loredan in opozoril, da psihoterapijo izvajajo tudi ljudje, ki za to niso usposobljeni.

Da bi omogočili boljšo dostopnost psihološke pomoči otrokom, je država namenila tudi 2,8 milijona evrov Centru za psihološko zdravje Posvet, ki ima po besedah ministra najbolje razvito mrežo dostopnosti pomoči otrokom. Navedel je tudi nacionalni program duševnega zdravja Mira, ki ga vodi NIJZ.

Aktivnosti za večjo varnost na šolah

Mesec poudaril pomen prepoznavanja vzorcev nasilja

"Tudi v Sloveniji moramo postati pozorni na to, kaj se v naših šolah, skupnostih in družinah dogaja," pa je v uvodu dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Ob tem je poudaril, da se na tragične dogodke v naši neposredni bližini ne smemo odzvati paranoično. "Ne smemo začeti iskati potencialnih grešnih kozlov, ampak nasprotno – ustvariti moramo okolje, kjer se bodo ljudje počutili varne ter sprejete in v katerem se bomo spoštljivo vedli drug do drugega," je dejal.

Mesec je ob tem vse politike v Sloveniji pozval k temu, da teh okoliščin ne izrabljajo za kakršna koli politična obračunavanja. "Zelo pogosto se v družbah sovraštvo žal usipa z vrha. In če pogledamo, kje se dogajajo streljanja po šolah, bomo videli, da se zelo pogosto pojavljajo ravno v tistih državah, kjer je politika najbolj hujskaška," je opozoril.

"Ko govorimo o medvrstniškem nasilju v šolah ali duševnem zdravju, je to zelo pogosto povezano z razmerami v družinah ali s socialnimi stiskami," je dejal Mesec. Dodal je, da si ministrstvo pod njegovim vodstvom prizadeva blažiti socialne razmere v Sloveniji in ustvariti take, da bi se čim manj ljudi spoprijemalo s socialnimi stiskami. Ker se nasilje pogosto začne v družinskem krogu in se od tam širi drugam, na ministrstvu po Meščevih besedah za izboljšanje stanja izvajajo preventivne in kurativne programe. Med njimi je omenil brezplačen SOS-telefon, ki je vselej na voljo otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v stiskah, ter mrežo centrov za socialno delo, ki je razvejana po vsej Sloveniji.

"Naloga socialnih centrov ni samo pomagati tistim, ki se obrnejo nanje, ampak tudi prepoznavati vzorce nasilja v skupnosti in pomagati ljudem na terenu. V zadnjih 10, 15 letih so centri za socialno delo na žalost postali tako administrativno obremenjeni, da se večji del časa socialni delavci ukvarjajo z izračunavanjem, kdo je upravičen do tega ali onega socialnega transferja, bistveno manj pa so navzoči na terenu, kar je pa v resnici njihova naloga in smisel," je poudaril.

Napovedal, je da bo šla reforma centrov za socialno delo v smer, ki jih bo administrativno razbremenila in jim odmerila več časa in možnosti za to, da socialni delavci prepoznavajo in pomagajo ljudem na terenu, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih stiskah. "Bistveno lažje kot blažiti posledice nasilja je prepoznavati vzorce, ki vodijo v nasilje, in jih preprečevati," je poudaril.

V okolici šol so pogosteje policisti