Zgodovina Slovenije je ena. Kakor se čas nalaga in sešteva, tako se sešteva tudi zgodovina. Če bi stranke spomeniku nasprotovale, bi to pomenilo ponovno delitev oz. še okrepitev delitve slovenskega naroda, je na novinarski koferenci poudarila Spomenka Hribar. Foto: BoBo
Zgodovina Slovenije je ena. Kakor se čas nalaga in sešteva, tako se sešteva tudi zgodovina. Če bi stranke spomeniku nasprotovale, bi to pomenilo ponovno delitev oz. še okrepitev delitve slovenskega naroda, je na novinarski koferenci poudarila Spomenka Hribar. Foto: BoBo
Uroš Prikl
Uroš Prikl pričakuje, da bodo spomenik lahko postavili v naslednjem letu in tako državljanom in širši javnosti dokazali, da so zmogli preseči delitve. Foto: BoBo

"Simbolna dejanja so v življenju ljudi in družb zelo pomembna in v tem smislu smo delali tudi mi," je na novinarski konferenci ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, poudarila predsednica skupine za izvedbo projektov postavitve spomenika vsem žrtvam vojn, Spomenka Hribar. Na konferenci je skupaj s predstavnikom ministrstva Urošem Priklom predstavila opravljeno delo projektne skupine.

Izbirali so med različnimi lokacijami v Ljubljani
Največ časa je skupina za izvedbo projektov porabila za izbiro lokacije. Hribarjeva je predstavila nekaj lokacij, med katerimi so izbirali. Prva možnost je bila Ljubljanski grad, vendar so ugotovili, da tam ni prostora. Druga so bile Žale, "vendar je tam bližina pokopališča premočna". Tretja lokacija je bila na Navju. "To smo zavrnili, ker je od rok iz središča mesta, od upravnih in državnih organov. Ta spomenik naj bi bil tisti, kamor bi prihajali tudi državniki drugih držav," je razložila.
Na koncu so se po besedah Hribarjeve odločili za lokacijo v prihodnjem Južnem parku, na katerem je v prihodnosti načrtovana gradnja nacionalnega gledališkega centra, stoji pa se v bližini Kongresnega trga. Tam so bile sicer provizorične garaže državnega zbora, "vendar smo ta problem rešili in je prostor primeren za postavitev spomenika. Lokacijo je darovalo mesto Ljubljana".

"Upamo, da bomo zadevo lahko realizirali že v letu 2012"
Prikl je povedal nekaj več o samem financiranju projekta. Ko je bila namreč izbrana lokacija, so šli v razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika, za idejno rešitev, vendar pogodbe z njim še niso podpisali ravno zaradi finančnih razlogov. "Ta zadeva je težka 21 tisoč evrov," je pojasnil.

Glede na sklepe vlade, zdaj čakajo na soglasje ministrstva za finance, da lahko z izbranim ponudnikom pogodbo tudi podpišejo. Ob tem je Prikl poudaril, da "to ni projekt Spomenke Hribar, ni projekt Uroša Prikla ali ministra Svetlika. To je nacionalni projekt, ki mora biti realiziran glede na to, da piše v zakonu o vojnih grobiščih, da je potrebno postaviti osrednji spomenik na območju glavnega mesta."

Dodal je še, da upajo, da bodo po potrditvi lahko "zasadili prvo lopato" in šli v samo izvedbo postavitve spomenika, kar pa pomeni, da bi zadevo lahko izvedli že v letu 2012. "Zadeve se sicer malo zamikajo. Delno pa na to vpliva tudi finančna kriza," je še dejal predstavnik ministrstva. Vrednosti celotnega projekta pa naj bi bila po besedah Prikla ocenjena na pol milijona evrov. Ta cena vključuje delo komisije, idejno zasnovo, plačilo vsem izvajalcem in plačilo materialnih stroškov.