Foto:
Foto:
Slovenija bo prihodnje leto postala plačnica v skupni evropski proračun.

Predloge finančnih načrtov morajo ministrstvu posredovati do konca prihodnjega tedna, vlada, ki bo osnutek dokumentov predvidoma potrdila 19. septembra, pa mora predlog proračuna skupaj z vsemi spremljajočimi dokumenti posredovati v sprejem državnemu zboru najpozneje do 1. oktobra.

Medtem ko decembra lani sprejeti proračun za leto 2004 predvideva proračunske izdatke v višini 1.558 milijard tolarjev, naj bi bili ti po novih izračunih finančnega ministrstva za 47 milijard tolarjev višji, znašali naj bi namreč 1.605 milijard tolarjev. To pa je 11,7 odstotka več, kot naj bi država porabila letos. V proračun se bo prihodnje leto po novih izračunih predvidoma steklo 1.512,9 milijarde tolarjev, kar je 12,7 milijarde tolarjev več, kot je predvideno v že sprejetem proračunu za leto 2004.

Vladni program za znižanje primanjkljaja
Kot je sredi poletja novinarjem pojasnil finančni minister Dušan Mramor, v sprejetem proračunu za leto 2004 niso upoštevani stroški vključitve Slovenije v EU in zvezo Nato, profesionalizacije vojske, povečanja pokojnin, plač, obresti, volitev v evropski parlament. Ob upoštevanju še teh stroškov bi se prihodnje leto proračunski primanjkljaj, ki je v sprejetem proračunu predviden v višini 58,2 milijarde tolarjev, povzpel na 136,2 milijarde tolarjev, torej na prek dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Zato je premier Anton Rop v začetku junija predstavil gospodarski program vlade, s katerim naj bi znižali primanjkljaj. Vlada se je odločila za omejitev predvsem stroškov za plače, socialnih transferov in stroškov delovanja javne uprave.

Stroški vključitve Slovenije v EU
Pri pripravi rebalansa proračuna za leto 2004 ter proračuna za leto 2005 mora vlada upoštevati tudi, da bo Slovenija prihodnje leto postala plačnica v skupni evropski proračun. V EU se bomo vključili s 1. majem, prvo nakazilo denarja v skupni proračun pa je predvideno z dvomesečnim zamikom, torej v juliju. V letu 2004 bomo tako v proračun Unije vplačali dve tretjini predvidenih letnih sredstev oz. 45 milijard tolarjev, v letu pozneje pa 76,2 milijarde tolarjev.