Državi druga drugi izdajata kazni. Foto: BoBo
Državi druga drugi izdajata kazni. Foto: BoBo
Meja s Hrvaško
Vlada je 2. februarja določila potek državne meje med Slovenijo in Hrvaško po sodbi arbitražnega sodišča. Foto: Vlada RS

Vlada je izdala uredbo o poteku meje naselij ob državni meji s Hrvaško v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča. Območja, kjer del naselij preide z državnega slovenskega ozemlja, so v občini Piran naselji Parecag in Sečovlje, v koprski mestni občini naselji Močunigi in Topolovec, v občini Ilirska Bistrica naselje Sušak, v občini Loški Potok naselje Novi Kot, v metliški občini naselje Kamenica; v občini Brežice naselja Gregovce, Jesenice, Loče in Obrežje ter v občina Lendava naselje Pince-Marof. Območja, ki preidejo v državno slovensko ozemlje in se priključijo območju naselij, pa so v mestni občini Koper naselje Močunigi, v občini Brežice naselje Loče ter v lendavski občini naselji Brezovec - del in Pince-Marof.

Hrvaški pravosodni minister Dražen Bošnjaković je potrdil, da je bil slovenski odvetnik na četrtkovem srečanju z ribiči v Umagu. Na srečanje z Bošnjakovićem je v četrtek zvečer prišlo približno 30 hrvaških ribičev, ki so bili zadovoljni s ponujenimi rešitvami hrvaške vlade. Posebej so poudarili obljube ministra, da jim ne bo treba plačati kazni.

Podpisali so tudi pooblastila ljubljanski odvetniški pisarni Mihe Kozinca, ki se bo pritožila na slovenske kazni pred prihodnjim torkom, ko se izteče rok za pritožbe. Hrvaški ribiči so do četrtka prejeli 19 slovenskih kazni, zdaj pričakujejo nove. Prvih enajst hrvaških kazni so v četrtek prejeli tudi slovenski ribiči.

Bošnjaković je napovedal, da bo Hrvaška sprožila ustavnopravni postopek zaradi možnosti, da bi ribičem, ki ne bodo plačali kazni, preprečili vstop v Slovenijo. "Naš odvetnik bo sprožil ustavnopravne korake, da bi dokazali, da ta del ni sorazmeren niti upravičen ter ni v duhu Evropske unije," je po srečanju v Umagu izjavil hrvaški pravosodni minister.

Novinarje je zanimalo, kaj je pričakovati v prihodnosti, glede na to, da je pravna pomoč začasna rešitev. Bošnjaković je odgovoril, da Hrvaška verjame v pogovore in dogovor s Slovenijo ter da so pritožbe prvi korak.

Tudi savudrijski ribiči menijo, da spora ni mogoče reševati "na hrbtih" hrvaških in slovenskih ribičev, temveč je potreben dogovor med državama. Opozarjajo, da se lahko zgodi, da ne slovenski in ne hrvaški ribiči ne bodo mogli loviti v delu Piranskega zaliva med sredinsko črto, ki jo za mejo ima Hrvaška, ter mejo, ki jo je določila arbitražna sodba v korist Slovenije.

Kozinc: Arbitraža ni postavljena pod vprašaj
Kozinc je pojasnil, da je zastopanje hrvaških ribičev prevzel na prošnjo predsednika hrvaške odvetniške zbornice Roberta Travaša, ki ga je za posredovanje zaprosil hrvaški pravosodni minister. Je pa za sodelovanje postavil pogoj, da se ne postavlja pod vprašaj veljavnosti arbitražnega sporazuma oziroma arbitražne razsodbe, ki je, tako Kozinc, del slovenskega pravnega reda, ki ga kot slovenski državljan v celoti spoštuje.

"V tej zadevi zastopam tri hrvaške ribiče, a samo v vprašanju, ali je bil postopek voden do te mere korektno, da lahko pride do izreka prekrškovne kazni, torej ali je podana prekrškovna odgovornost, naklep ali malomarnost in ali so bili podani še drugi elementi, ki so potrebni za storitev tega dejanja," je še pojasnil slovenski odvetnik.

Erjavec: To je pravni problem
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je slovenskim novinarjem v odzivu danes dejal, da so se hrvaški ribiči očitno odločili, da se bodo zatekli k pravni pomoči, Kozinca pa označil za profesionalca. "To kaže, da gre za pravni problem, ne glede na to, da hrvaška stran ves čas trdi, da je sredina Piranskega zaliva meja med Slovenijo in Hrvaško. Vidimo, da ni tako, glede na to, da se morajo zateči po pravno pomoč v Ljubljani," je pristavil Erjavec.

Na novinarski komentar, da Hrvaška spreminja svojo taktiko, je minister odgovoril, da to kaže, da hrvaška stran sploh ni bila pripravljena na ravnanja Slovenije po izteku šestmesečnega roka. Seveda bo v še težjem položaju v trenutku, ko bo Slovenija vložila tožbo, ki jo bo najprej proučila Evropska komisija, je opozoril Erjavec.

Minister pričakuje, da bo Evropska komisija odločno ukrepala, zlasti glede na njena stališča, da je treba spoštovati arbitražno razsodbo in jo uveljaviti. Tako je Erjavec optimist in meni, da se bo ta zadeva v prihodnjih mesecih začela hitreje odvijati, tudi s pomočjo Evropske komisije.

Če pa bo komisija menila, da tu ne gre za takšno kršitev, da bi sama prevzela slovensko tožbo, jo bo Slovenija sama nadaljevala, je napovedal Erjavec. A glede na stališča komisije, da je treba razsodbo spoštovati in implementirati ter da so pri tem kršene nekatere direktive iz pravnega reda EU-ja, je minister prepričan, da se bodo februarja in marca pri komisiji začele zadeve hitreje razpletati.

Vlada je izdala uredbo o poteku meje naselij ob državni meji s Hrvaško v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča. Območja, kjer del naselij preide z državnega slovenskega ozemlja, so v občini Piran naselji Parecag in Sečovlje, v koprski mestni občini naselji Močunigi in Topolovec, v občini Ilirska Bistrica naselje Sušak, v občini Loški Potok naselje Novi Kot, v metliški občini naselje Kamenica; v občini Brežice naselja Gregovce, Jesenice, Loče in Obrežje ter v občina Lendava naselje Pince-Marof. Območja, ki preidejo v državno slovensko ozemlje in se priključijo območju naselij, pa so v mestni občini Koper naselje Močunigi, v občini Brežice naselje Loče ter v lendavski občini naselji Brezovec - del in Pince-Marof.