Programski svetniki so vodstvu RTV Slovenija naložili, naj pripravi dopolnjen predlog PPN-ja. Foto: BoBo

Za sprejetje PPN-ja je potrebnih najmanj 15 glasov podpore, zanj pa je tokrat glasovalo 14 svetnikov, proti je bil eden, devet pa se jih je vzdržalo. Vodstvo Radiotelevizije Slovenija mora po sklepu programskega sveta dopolnjeni predlog PPN pripraviti najpozneje do 9. decembra.

Čeprav je končna odločitev o finančnem načrtu v rokah nadzornikov, se o njem izreče tudi programski svet, ni pa njegovo mnenje zavezujoče kot v primeru PPN-ja. Svetniki so pozitivno mnenje k predlogu finančnega načrta za leto 2020 zavrnili z 12 glasovi za in štirimi proti, osem se jih je vzdržalo. Za izglasovanje je bila namreč potrebna navadna večina 13 glasov podpore.

Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je sicer zagotovil, da je PPN, ki ga je predlagalo vodstvo RTV Slovenija, usklajen s finančnimi možnostmi zavoda. Zanikal je, da bo RTV Slovenija v letu 2020 porabila vse finančne rezerve, leto pozneje pa bo sledil potop. "Pri programu delamo na meji možnega, vendar konec leta 2020 še ne bo pogrebščine," je dejal. Po njegovem mnenju je kljub omejenim možnostim PPN dovolj ambiciozen.

"Glavne postavke finančnega načrta so tudi vnaprej zagotavljati zmanjševanje števila zaposlenih v skladu z zavezami strategije. Ker se ob tem na programskem delu obseg in število oddaj praktično ne zmanjšuje, bo to za vse pomenilo velik, vendar nujen izziv," je opozoril.

Po Kadunčevih besedah predlog finančnega načrta za leto 2020 predvideva eksterne prihodke iz poslovanja za 123,3 milijona evrov, t. i. obvladljive stroške pa za 102,1 milijona evrov. Z upoštevanjem vseh prihodkov in odhodkov je konec prihodnjega leta načrtovan presežek prihodkov nad odhodki za 16.000 evrov. V okviru eksternih prihodkov se 96,6 milijona evrov nanaša na prihodke od RTV-prispevka.

V burni razpravi je več svetnikov podvomilo, da bo leto 2020 prineslo spremembo zakona o RTV Slovenija, ki bi v prihodnje zagotovila stabilno financiranje RTV Slovenija. Po njihovem mnenju bi morala Kadunčeva ekipa od ministrstva za kulturo oziroma vlade terjati natančnejše pojasnilo, kako si predstavlja prihodnjo vlogo javne radiotelevizije in njeno financiranje.

Svetniki so v zvezi s PPN-jem izrazili zelo različna pričakovanja. Med drugim je bilo slišati želji, da bi program ponudil več izrazito intelektualnih oddaj, ki se ne zadovoljijo z dnevnopolitično obravnavo vsebin, in da bi se na bolj profesionalen način loteval novejše slovenske zgodovine. Padla je tudi ocena, da predlog PPN-ja ponuja preskromen obseg verskih oddaj.

Ob tem pa so bili svetniki enotni, da nadaljnje krčenje programa ni mogoče, saj je že zdajšnji obseg na spodnji ravni še sprejemljivega. Podvomili so o zagotovilu generalnega direktorja RTV Slovenija, da predlog PPN-ja za prihodnje leto temelji na realnem finančnem načrtu. Ali se bodo svetniki na decembrski seji znova izrekali tudi o finančnem načrtu, za zdaj še ni znano.

Optimizem generalnega direktorja

Kadunc je po peturni seji programskega sveta izrazil optimizem, da bo dopolnjeni predlog PPN-ja decembra vendarle dobil potrebno večino svetniških glasov. "Do zadanega roka bomo upoštevali posredovane pripombe in posredovali dodatne informacije, da je denar za realizacijo programskega in naložbenega načrta," je poudaril ter opozoril, da so svetniki v razpravi večkrat izrazili dvom, ali bo država kot ustanoviteljica RTV Slovenija zagotovila primerno financiranje zavoda za leto 2021, kot je napovedala vladna stran.

"Seveda nihče ne more zagotoviti, da bo državni zbor sprejel spremembo zakona o RTV Slovenija, pa vendar smo v pogovorih začrtali pot, da bomo vsi skupaj prišli do tega," je dodal.

Po Kadunčevih besedah tokratno glasovanje "govori tudi o tem, da večina svetnikov ocenjuje predlagani obseg programov in oddaj kot tisti minimum, ki definira javno radiotelevizijo v Sloveniji".