"Prva vožnja po zimi je zame vriskanje v čelado, vedno vlada tako veselje, kot bi bil vso zimo nekam zaprt in si zdaj končno svoboden," je za MMC opisala Lara Lenart, zdravnica, sicer pa tudi sama navdušena motoristka.

"Ko se po dolgi zimi vrnemo na motor, čustva po navadi premagajo razum. Najpogosteje se prav to konča tragično. Če se kot motoristka takih temperatur veselim, se jih kot dežurna zdravnica pogosto kar malo bojim," je priznala na vadbenem poligonu Barje, kjer je Agencija za varnost prometa pripravila napotke in prikaz spretnosti pred začetkom motoristične sezone.

"Vsaka vaja je boljša kot nič"

Priprava je nujna, pomembne so tri stvari: potrebna je dobra zaščitna oprema, poskrbeti je treba za motor in tudi zase. "Motorno kolo se uporablja s celotnim telesom, zato je dobra fizična pripravljenost dobrodošla. Pri daljših vožnjah pa je dobrodošlo, da se večkrat ustavimo, malo raztegnemo in poskrbimo za rehidracijo, da nam med vožnjo ne postane slabo in da telo ne zaspi, da smo ves čas lahko v tem aktivnem položaju," pravi trener varne vožnje Igor Mihajlik.

Svetuje tudi obisk delavnice varne vožnje, v nasprotnem primeru pa najprej vsaj nekaj testnih krogov v domačih logih: "Vsaka vaja je boljša kot nič. Vsi se spomnijo, kako so opravljali vozniški izpit in katere vaje so takrat morali obvladati, da so ga sploh opravili. S temi vajami se lahko povrne veliko motoričnih sposobnosti, ki so čez zimo nekoliko zastale. Imamo vajo osmica, ki jo vsi poznamo, dobro je, če povadimo zaviranje v sili, kako se izogniti oviri, počasni slalom. Če je motor tehnično brezhiben in če so pnevmatike odlične, lahko to preizkusimo tudi na mokri cesti."

V bolnišnici eno leto

Uroš Tominc, specialist travmatolog v ljubljanskem UKC-ju, je v 15 letih v beli halji pri motoristih videl že marsikaj: "Razpon poškodb je zelo širok, večina se sicer poškoduje lažje, določene pa so zelo hude, spremenijo življenje tistega, ki se poškoduje, pogosto pa tudi življenje njegovih bližnjih," opozarja na poškodbe glave in hrbtenice, ki imajo večinoma dolgoročne posledice.

"Govorimo o invalidnosti, o tem, da se nekdo, ki je bil prej zdrav, nato sreča z nekimi omejitvami v življenju. Zelo dolgo se lahko celijo tudi zlomi stegnenice in medenice, ni nujno, da se sploh povrnejo v stanje, kakršno je bilo pred poškodbo," opisuje. Takih poškodb je sicer nekaj deset na leto, a življenje spremenijo za vedno: "Pri poškodbah hrbtenice smo imeli ležalne dobe tudi že blizu enega leta," pojasni.

Zaželeno delovno mesto

Luka Uršič je diplomirani zdravstvenik in eden od petih reševalcev na motorju na Reševalni postaji Ljubljana. Imajo 12-urni delavnik, na razpolago so od sedmih zjutraj do sedmih zvečer, ponoči ne delajo, prav tako ne v dežju. "Prednost tega reševalnega motorja je, da smo, ko je gneča v Ljubljani, sploh v središču, zelo hitri. Lahko gremo med avtomobili, če je treba, tudi po pločniku, čemur se sicer poskušamo izogibati. Na kraj nesreče pridemo skoraj pol hitreje kot kolegi v reševalnem vozilu, ki nato bolnika oskrbijo do konca in ga odpeljejo v bolnišnico."

V središču Ljubljane reševalno vozilo običajno prispe od štiri do pet minut pozneje, v bolj oddaljene kraje, npr. Horjul ali Ivančno Gorico, pa tudi 10 minut pozneje.

Na kraju dogodka poškodovancu z motorjem vedno zavarujejo vratno hrbtenico, izmerijo vitalne funkcije, izvedejo primarni (ITLS) pregled, namestijo vratno opornico, če je potrebno, če močno krvavi, dodajo tekočine.

Spominja se posredovanja pri nesreči, ko je motorist s preveliko hitrostjo ob mraku zapeljal v ulico, za katero pa ni pravočasno opazil, da je slepa. Trčil je v zid na koncu in dobil hude poškodbe glave. Na kraju nesreče ga je s kolegi oživljal, vendar žal neuspešno. "Prilagoditev hitrosti med vožnjo z motorjem je res pomembna," poudarja sogovornik, ki je sicer tudi sam navdušen motorist že od malih nog, kot reševalec na motorju pa deluje že peto leto.

Kot pravi, je to zelo zaželeno delovno mesto med tistimi reševalci, ki znajo voziti motor, pogoja pa sta pet let delovnih izkušenj na reševalni postaji in izpit za motor, ki mora biti starejši od dveh let. Pravi, da v prostem času uživa v bolj umirjeni vožnji, v službi pa bije bitko s časom.

Nevarna vožnja je kaznivo dejanje

Policist Mitja Sušnik, vodja izmene na Postaji prometne policije Ljubljana, je zaradi službe na motorju že 22 let. Kot pravi, se je v teh dveh desetletjih cestna infrastruktura zagotovo izboljšala, varnejši so postali tudi motorji, saj imajo zaščitne sisteme, kot je ABS, ki jih na začetku njegove kariere še niso imeli. Tudi motoristi so na cesti bolj vidni, saj imajo boljšo opremo, kot so na primer odsevniki, in vse to zagotovo vpliva na varnost v prometu, pravi.

In kako je videti nadzor motorista? "Po navadi se zapeljemo za njim, ga z lučmi in sireno ustavimo ob robu. Največ, kar sem lahko peljal za nekom, je bilo 234 kilometrov na uro, več nisem mogel iti. So bili pa tudi že hitrejši, ki sem jih dohitel pozneje, ko so morali zavirati," pravi. "A ne bomo brezglavo za nekom vozili, če bomo presodili, da je s tem ogrožena naša ali njegova varnost, bomo od zasledovanja odstopili in nato v nadaljevanju z zbiranjem obvestil poskusili ugotoviti, kdo to je. To se da hitro ugotoviti na podlagi kamer, pogovorov z občani," dodaja.

Provide oziroma merilnega mehanizma na policijskih motorjih za zdaj sicer ni, zato motoristov za prekoračitev hitrosti ne morejo kaznovati: "So pa tukaj potem drugi vidiki. Nevarna vožnja, menjava prometnih pasov, smerokazi. Ogrožanje drugih udeležencev v prometu, kjer lahko policisti nastopimo kot priče, ugotavljajo se elementi kaznivega dejanja nevarne vožnje. To so storjeni prometni prekrški, lahko več zaporednih, kar se poveže z ogrožanjem nekoga – ali samega sebe ali drugih udeležencev. Če beži pred nami in naredi več prekrškov, govorimo o nevarni vožnji in to je kaznivo dejanje. Pogosto je razlog za bežanje to, da nimajo vozniškega dovoljenja. Takemu vozniku se obvezno odvzame motorno vozilo, če pa govorimo o kaznivem dejanju, pa o višini kazni odloči sodnik," pojasnjuje, da je treba ločiti med prekrški, za katere so kazni določene, in med kaznivim dejanjem nevarne vožnje, ki pa je v domeni sodišča.