Na seji odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so na predlog SLS-a obravnavali problematiko črpanja sredstev EU-ja za programsko obdobje 2007-2013. Pukšič je med drugim izpostavil tretji sklep, ki po njegovem prinaša boljšo izkoriščanost evropskih sredstev. Šlo naj bi za postavko, "iz katere občine naredijo iz evra tri evre. Tu so v glavnem projekti, ki so pripravljeni, ki jih imajo občine na zalogi in bi se lahko realizirale," je pojasnil Pukšič.

V SLS-u opozarjajo, da obstaja velika nevarnost izgube dela uspešno izpogajanih sredstev Evropske unije. Pukšič je tako dejal, da se boji, da ne bomo počrpali dovolj sredstev in "bomo pustili v Bruslju kar zajeten del denarja."

V SLS-u predlagajo še dodaten sklep, ki narekuje, da se z rebalansom ne posega v zakon o financiranju občin, "ker so to lastni viri občin", meni Pukšič. Opozoril je še, "da je leto 2013 zadnje leto, ko lahko podpisujemo pogodbe. Leto 2014-2015 pa zadnje, ko še lahko črpamo zaloge."

"Črpanje evropskega denarja ni ogroženo"
Državni sekretar na ministrstvu za lokalno samoupravo Bojan Suvorov je poudaril, da je sistem evropskega financiranja večplasten, saj EU nadomesti denar na podlagi konkretnih dokazil o opravljenem projektu tistega, za katerega je dobil odobreno sofinanciranje iz evropskih skladov. "Najprej je potrebno podpisati pogodbo o sofinanciranju, in ko upravičenci začnejo z izvajanjem aktivnosti in ko so te izvedene, se jim iz državnega proračuna povrne denar." Iz državnega proračuna je bilo do zdaj dodeljenih 1,4 milijarde evrov, zatrjuje Suvorov in po njegovem mnenju tudi to govori, da se projekti iz evropske kohezijske politike izvajajo in iz tega naslova črpanje ni ogroženo. Dodal je, da je EU do zdaj povrnil milijardo in 47 milijonov evrov.

Slovenija si je od EU-ja izpogajala 4,2 milijarde evrov, je zatrdil Suvorov, počrpati pa jih mora do konca leta 2015. Med letoma 2007 in 2011 ima Slovenija pravico počrpati 2,68 milijarde evrov, projektov pa je prijavljenih za 2,8 milijarde evrov, to pa predstavlja 104 odstotke denarja, ki je na voljo. Povedal je še, da je za 2,3 milijarde podpisanih pogodb.

Kateri projekti dobijo denar?
Poslanec SDS-a Zvonko Lah je poudaril, da je predsednik vlade pred pol leta izjavil, da so evropska sredstva glavna sredstva, ki jih ima Slovenija za razvoj. "Mi v tem odboru smo že pred dvema letoma zahtevali od pristojnih ministrstev pregled projektov, vendar še do danes tega poročila nismo dobili. Statistika sicer kaže, da smo počrpali več, vendar so to povračila za projekte, ki so bila izvedena pred dvema letoma," je pojasnil Lah in poudaril, da je problem, da "ne vemo, kakšne so možnosti realizacije določenih projektov, in tudi to, da projektov nimamo."

Meni, da bi morali pregledati, katere projekte imamo. "Nekateri so verjetno že zastarali ali pa bi bilo treba programe spremeniti. Bojimo se, da projekti ne bodo pripravljeni in na koncu sredstev ne bomo počrpali ali pa bomo izpeljali en projekt samo zato, da bomo počrpali sredstva, nekega razvojnega koraka pa pri tem ne bo," je opozoril Lah in dodal, da bo po njegovem mnenju denar negospodarno porabljen, zato je pozval vlado, da na odboru predstavi pripravljenost projektov, da se čim prej počrpa ta denar.

SNS-ov poslanec Bogdan Barovič je prepričan, da je pri črpanju evropskega denarja "popolna nekoordiniranost. Glavni krivec je za to pa je po njegovem mnenju predsednik vlade, "ki ni sposoben v dveh letih in pol določiti enega ministra, ki bi vodil to službo". "Kako naj neka služba koordinira, če nima vlade?" se sprašuje in doda: "Eni trdijo, da imajo projekte, v službah trdijo, da teh projektov ni. Pred nami je predlog rabalansa proračuna. Če ga pogledamo, vidimo, da se na določenih področjih že kar določajo omejitve in zmanjševanje porabe evropskih sredstev. Tipično za Slovenijo je, da smo pri spoštovanju dolžnosti spoštljivi do Evrope. Kaj pa naredimo za izpolnjevanje pravic? Enega danes imenujmo, ki bo šel čez vse projekte in bo videl, kaj se da in česa se ne da. Eden mora imeti glavno besedo," je prepričan Barovič.
Matjaž Zanoškar (DeSUS) sprejema to, "kar je bilo povedano na vladi, je pa res, da nekatere regije premalo intenzivno pripravljajo načrte in projekte". Prav tako je prepričan, da premalo agresivno zahtevajo financiranje iz evropskih skladov.

Sejo so poslanci prekinili. Nadaljevala naj bi se v začetku septembra, do takrat pa naj bi pripravili gradivo s konkretnimi podatki glede črpanja evropskega denarja za projekte, ki so jih dobili odobrene za sofinanciranje z denarjem iz evropskih skladov. Do naslednjič naj bi tudi popravili sklepe predlagateljev današnje seje.