Računsko sodišče je izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali so bili vlada, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za zdravje v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2018 uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. Želeli so odgovoriti na vprašanje, ali država zadovoljivo skrbi za tiste, ki zaradi starosti oziroma duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih.

Ugotovili so, da skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bila zadovoljiva. Vlada in obe ministrstvi po mnenju Računskega sodišča niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, saj niso izkazali, da uresničujejo cilje za zagotavljanje dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. Poleg tega niso zagotovili enake obravnave upravičencev, načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe pa ni bilo ustrezno.

Mnenje Računskega sodišča. Foto: Računsko sodišče

Koliko pomoči potrebnih je ostalo brez oskrbe?

Kot so zapisali v mnenju, je v letu 2016 pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo le 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka upravičencev je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za preostalih 89,4 odstotka upravičencev država ni imela podatkov o tem, ali in koliko pomoči bi potrebovali ter ali in kakšno pomoč dejansko prejemajo. Država zato ne pozna odgovora na vprašanje, koliko oseb, ki so potrebovale pomoč drugih, je v obdobju, na katero se nanaša revizija, ostalo brez nje.

Opozorili so, da ministrstvo za delo ni zagotovilo podatkov o potrebah in razpoložljivih zmogljivostih za vse oblike storitev socialnega varstva. Kljub temu pa se je država odločila, da bo spodbujala razvoj skupnostnih oblik storitev socialnega varstva, čeprav podatki kažejo, da je povpraševanje po vključitvi v domove za starejše trikrat večje od povpraševanja po pomoči na domu. Država je poskrbela le za dodatne zmogljivosti v okviru institucionalnega varstva, medtem ko ni izvedla nobenega ukrepa, ki bi bil neposredno povezan s povečanjem števila uporabnikov v okviru skupnostnih oblik storitev.

Ministrstvo za delo tudi ni zagotovilo enake ali primerljive obravnave upravičencev glede dostopnosti do storitev, in sicer ne glede na to, ali bi se ti odločili za institucionalno ali skupnostno obliko storitve socialnega varstva.

Zasebni domovi za ostarele so navadno dražji, a tudi zato, ker so novejši. Foto: BoBo

Različna pravila pri vodenju čakalnih vrst

Po opozorilu Računskega sodišča enaka ali primerljiva obravnava ni bila zagotovljena niti uporabnikom oskrbe v domovih za starejše, saj ministrstvo ni natančno določilo kriterijev in meril za sprejem v zavode ter standardov oskrbe v domovih za starejše. Prav tako ni določilo vseh potrebnih kadrovskih normativov za socialno oskrbo v domovih za starejše, so še zapisali v mnenju. Kot so dodali, lahko domovi za starejše uveljavljajo različna pravila pri vodenju čakalnih vrst in sprejemu upravičencev v domove za starejše, hkrati pa lahko uporabniki v različnih domovih prejemajo različen obseg oskrbe.

Država že deset let ni zgradila doma za ostarele

Pomoč na domu dražja od pomoči v domu

Ministrstvo za delo tudi ni zagotovilo enake ali primerljive obravnave upravičencev pri zagotavljanju cenovne dosegljivosti storitev socialnega varstva, saj so skupnostne oblike storitev socialnega varstva dražje od institucionalnih oblik. Tako je na primer cena za uro pomoči v domu za starejše v povprečju 17-krat nižja od ure pomoči na domu, je še opozorilo Računsko sodišče.

Opozorili so še, da so cene oskrbe pri koncesionarjih za skoraj 28 odstotkov višje od cen oskrbe v javnih zavodih, poleg tega pa se cene v domovih za starejše oblikujejo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe. Enaka obravnava glede cenovne dosegljivosti pa tudi ni zagotovljena uporabnikom pomoči na domu, saj se višina doplačil cene storitev oskrbe v različnih občinah bistveno razlikuje, še piše v mnenju.

Za analize desetine milijonov evrov

Računsko sodišče še opozarja, da vlada in obe ministrstvi niso ustrezno načrtovali novega sistema dolgotrajne oskrbe. Tako vlada ni natančno določila in razmejila nalog, za katere naj bi bilo pristojno vsako od obeh ministrstev. Pri pripravi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi niso natančno ugotovili slabosti obstoječega sistema in določili virov financiranja storitev.

"Vlada je za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila kar 74,5 milijona evrov," so zapisali na Računskem sodišču in dodali, da je to nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi za zagotovitev manjkajočih zmogljivosti. Zato po njihovem mnenju ni mogoče pričakovati, da bo država vzpostavila sistem, ki bo zagotavljal oskrbo vsem upravičencem, ki potrebujejo pomoč. Računsko sodišče je revidirancem podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, od ministrstva za delo pa je zahtevalo predložitev odzivnega poročila.

Ministrstvi za delo in zdravje: Gre za eno izmed prioritet vlade

Ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje sta v odzivu na revizijo Računskega sodišča zapisala, da je področje sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe ena izmed prioritet vlade.

Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da bo zakon, ki ga pripravljajo, omogočil učinkovit prehod med sistemi socialne varnosti glede na posameznikove potrebe. Zagotavljal bo tudi dostop primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na okolje, kjer bo uporabnik storitev uporabil. "Načrtovan sistem dolgotrajne oskrbe se bo zato tesno prepletal s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva. Tako bomo dosegli, da nihče v družbi ne bo prezrt," so zapisali.

Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti med drugim potekajo dejavnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet institucionalnega varstva. Kot so zapisali, v okviru priprave proračuna za leto 2020 načrtujejo sredstva v znesku pet milijonov evrov, ki bodo namenjena vlaganju v domove za starejše. Med drugim v letošnjem letu ministrstvo financira tudi gradnjo varovanega oddelka za 12 ljudi, s čimer bodo odpravili težave in zaznane kršitve pri nastanitvi ljudi v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov.

Kot so še poudarili na ministrstvu za delo, se iz evropskih sredstev aktualnega operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike financira projekt transformacije posebnega socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu. Cilj projekta v Domu na Krasu je prehod z institucionalnih na skupnostne storitve, v okviru katerega se bo od 171 stanovalcev zavoda v bivalne enote in stanovanjske skupine v skupnosti preselilo 70 stanovalcev.

Projekt transformacije zavoda v smeri deinstitucionalizacije se pripravlja tudi za Center za usposabljanje delo in varstvo Črna na Koroškem, kjer je od skupno 175 stanovalcev zavoda predviden prehod z institucionalnih na skupnostne storitve za od 60 do 70 stanovalcev, so še navedli na ministrstvu za delo.

Obe ministrstvi sta v odzivu navedli, da bodo ugotovitve Računskega sodišča natančno proučili, ministrstvo za delo pa bo v roku 90 dni pripravilo odzivno poročili z navedbo popravljalnih ukrepov, so zapisali.

Biserka Marolt in Janez Sušnik o dolgotrajni oskrbi
Računsko sodišče: Država si zatiska oči pred staranjem prebivalstva