Če bo večina državljanov na referendumu glasovala za ratifikacijo sporazuma, bo ta začel veljati in lahko se bodo začele priprave na arbitražo. V nasprotnem primeru pa bo sporazum zavrnjen, DZ pa enakega zakona - torej sporazuma - ne bo smel sprejeti še najmanj dve leti po referendumu. Foto: MMC RTV SLO
Če bo večina državljanov na referendumu glasovala za ratifikacijo sporazuma, bo ta začel veljati in lahko se bodo začele priprave na arbitražo. V nasprotnem primeru pa bo sporazum zavrnjen, DZ pa enakega zakona - torej sporazuma - ne bo smel sprejeti še najmanj dve leti po referendumu. Foto: MMC RTV SLO

Upam, da bo skorajda unikatna enotnost slovenske politike glede odločitve o referendumu tlela in žarela tudi po rožniški prelomnici in da njeni akterji ne bodo sramotili drug drugega, če ne bodo zadovoljni z ljudsko voljo. Že zdaj bi se morali dogovoriti, kaj bodo složno storili, če bo arbitražni sporazum propadel, in kako bodo skupaj pripravili čim boljši memorandum za arbitražo, če bo sporazum dokončno podprt.

Marko Pavliha za MMC
Jadranka Kosor in Borut Pahor
4. november 2009 sta premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, s katerim sta se državi dogovorili, da bo vprašanje meje reševalo ad hoc arbitražno sodišče, ki bo delo začelo po tem, ko bo Hrvaška z EU-jem podpisala pristopno pogodbo. Dobra dva tedna kasneje je sporazum z dvotretjinsko večino sprejel hrvaški sabor. Foto: EPA
Poslanci
Skupina poslancev s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD) je zahtevo za razpis referenduma vložila 24. aprila, potem ko je DZ po objavi mnenja ustavnega sodišča sporazum ratificiral 19. aprila. Ratificiral ga je ob obstrukciji opozicije z 48 glasovi vseh navzočih koalicijskih poslancev in poslancev narodnih skupnosti. Foto: MMC RTV SLO

Ali bo Slovenija potrdila arbitražni sporazum o reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško, ki sta ga premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor podpisala v začetku lanskega novembra, še zmeraj ni znano. Sporazum je sicer koalicija ratificirala v parlamentu, pri glasovanju pa zaradi obstrukcije seje ni glasovala opozicija, a se velika večina poslancev strinja, da za mnenje povprašajo še volivce.

»Zelo smo enotni, da smo neenotni«
Zato so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili, da vložijo zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bo državo obvezal k spoštovanju odločitve ljudstva. Čeprav se je pod zahtevo za razpis referenduma podpisalo 86 od 90 poslancev, postopek veleva, da morajo o svoji zahtevi odločati in jo podpreti še z uradnim glasovanjem v parlamentu.

"V državnem zboru vsaj v novejši zgodovini še nikoli poslanke in poslanci nismo bili tako enotni o tem, da smo si zelo, zelo neenotni v zvezi s tem, kaj arbitražni sporazum prinaša," je ob napovedi postopkov za razpis referenduma dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Ker v slovenski politiki torej ni velike stopnje konsenza glede tega za strateški in nacionalni interes pomembnega vprašanja, bodo odločitev prepustili ljudem.

Pavliha nad referendumom ni navdušen
A glede na to, da so si tako v politični kot v strokovni javnosti mnenja, kaj arbitražni sporazum zagotavlja in kaj lahko od njega pričakujemo, zelo različna, se postavlja vprašanje, ali se je za odločanje o tako pomembnem vprašanju primerno obrniti na volivce.

»Nisem navdušen nad referendumskim prekladanjem težkega tovora na ljudi, ki za nameček še veliko stane, a če smo kolektivno odgovarjali na eklatantno manj pomembna vprašanja, je bržkone prav, da se izrečemo tudi o tem, ali se je sedanja oblast pravilno lotila reševanja mejnega spora s Hrvaško,« je za MMC dejal pravnik Marko Pavliha.

Volilna udeležba lahko sproži dvom
Opozarja pa na pomemben in morda tudi problematičen vidik odločitve za referendumsko odločanje: naša zakonodaja ne predpisuje minimalne udeležbe na referendumu, da bi imel »glas ljudstva« zares pravo, demokratično in etično težo. To se bo zgodilo, ugotavlja, če se ga bo na primer udeležilo več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev, »drugače pa bo vsakršna odločitev zapisana v zgodovino z grenkobo in določenim dvomom

Anketi časopisov Večer in Delo, opravljeni konec marca, sicer kažeta, da bi sporazum na referendumu podprlo 47 oziroma 50 odstotkov vprašanih, proti bi jih bilo 35,5 odstotka oziroma 30 odstotkov. Veliko je še neopredeljenih, kar 17,7 odstotka oziroma 20 odstotkov.


Sicer pa je Pavliha prepričan, da bi se potrjevanja dogovorjenega reševanja mejnega vprašanja lahko lotili na drugačen način. Če bi namreč v DZ-ju sporazum podprli z dvotretjinsko večino vseh poslancev, torej koalicijskih in opozicijskih, referendum po njegovih besedah ne bi bil potreben, bi pa za takšen izid v parlamentu morala vlada vložiti bistveno več naporov kot jih je v primeru »tihe diplomacije«. »To je bilo možno v primeru sporazuma Drnovšek-Račan, torej ni pravih in opravičljivih izgovorov, da tega ni storila tudi sedaj

Deljena mnenja o samem referendumu
Da je politika zatajila, ker ni dosegla višje stopnje konsenza pri podpori sporazumu, je že decembra lani zatrdil tudi pravnik Miro Cerar. Referendum o tem vprašanju se mu zdi zelo težko sprejemljiv, saj politika ne bi smela prelagati odločitve na ljudstvo, ki bo težko razumelo vsebino sporazuma.

Parlamentarci bi svoj del naloge in odgovornosti morali prevzeti nase in o sporazumu glasovati v DZ-ju, so prepričani tudi koalicijska poslanca Anton Anderlič (LDS) in Franco Juri (Zares) ter poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli, ki prav zato niso podpisali zahteve za razpis referenduma.

S tem pa se ne strinjata premier Borut Pahor in predsednik države Danilo Türk, ki sta podprla zakonodajni referendum, saj je, kot pravi Türk, sprejemljiv politični kompromis. Podobnega mnenja so verjetno tudi poslanci, ki so zahtevo podpisali. Pričakovati je, da bodo na ponedeljkovi seji še enkrat podprli svojo odločitev, kar pomeni, da se bo o usodi sporazuma odločalo 6. junija na voliščih.

"Zavedati se moramo vseh scenarijev"
»Pri tem se moramo zavedati vseh možnih scenarijev, od referendumske zavrnitve sporazuma in vrnitve pogajanj na ničelno točko do takšne arbitražne odločbe, ki bi Sloveniji v skladu z žalostno tradicijo še dodatno odvzela nekaj vitalnega ozemlja in morja. Bojim se, da kratkoročno v nobenem primeru ne bomo zadovoljni, zato nas bodo pravilno ocenjevale šele prihodnje generacije,« je še prepričan Pavliha.

Upam, da bo skorajda unikatna enotnost slovenske politike glede odločitve o referendumu tlela in žarela tudi po rožniški prelomnici in da njeni akterji ne bodo sramotili drug drugega, če ne bodo zadovoljni z ljudsko voljo. Že zdaj bi se morali dogovoriti, kaj bodo složno storili, če bo arbitražni sporazum propadel, in kako bodo skupaj pripravili čim boljši memorandum za arbitražo, če bo sporazum dokončno podprt.

Marko Pavliha za MMC