V SDS-u, NSi-ju in SMC-ju so zamik datuma utemeljili s tem, da je treba pred referendumom vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij. "Namen spremembe datuma je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma," so zapisali.

Teden odločitev v DZ-ju: razpis referenduma, predvidena še ustavna obtožba in položaj Zorčiča

Do dopolnila so bili kritični v več opozicijskih strankah. "Kaj se je v 24 urah tako zelo spremenilo, da so SDS, NSi in SMC vložili amandma k današnjemu predlogu odloka in spremenile datum izvedbe referenduma s 4. na 11. julij?" je zanimalo poslanko LMŠ-ja Tino Heferle, potem ko so poslanci omenjenih strank v ponedeljek na pristojnem odboru DZ-ja podprli prvotno predlagani datum.

Po njenih besedah si je manjšinska koalicija privoščila še en spreten manever: "Da če že ne more prepovedati referenduma, bo pa prilagodila datum tako, da bo udeležba kar se da majhna, ker vemo, da je treba zagotoviti kvorum, da zakon na referendumu pade."

Medved: "Gre za površnost. Prelaganje krivde na Excelove tabele je popolnoma neprimerno."

Bojan Podkrajšek (SDS), ki predseduje odboru DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor, je spomnil, da je poslance k čimprejšnji rešitvi pomanjkljive zakonodaje na ponedeljkovi seji pozval direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko. Ob tem je ocenil, da bodo težko zajeli, kdo je na dopustu in kdo ni na dopustu. "To nam ne bo uspelo," je dejal Podkrajšek.

"Zamik datuma s 4. na 11. julij ni nič drugega kot klicanje po tem, da je čim manj ljudi doma, da je udeležba čim nižja, da so ljudje na dopustih in se zato referenduma ne morejo udeležiti," se je mnenju poslanske kolegice pridružil Primož Siter iz Levice.

Dejan Židan (SD) je poudaril, da se da napako popraviti tudi takoj. "Že prihodnji teden lahko imamo izredno sejo in se ta popravek naredi," je dejal.

Poslanci so razpravljali tudi o vsebini novele zakona o vodah, ki jo je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke.

Več koalicijskih poslancev se je strinjalo z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom, ki je ocenil, da je šlo pri nagovarjanju podpisnikom referendumske pobude za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko prinaša, to pa je več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zbiranje podpisov pa se je po mnenju poslanke NSi-ja Ive Dimic zbiralo pod pretvezo, da gre za peticijo za pitno vodo, dostop do vode, čeprav imamo to že vse zapisano v sami ustavi in ima vsak državljan in državljanka pravico do tega.

"Včasih je veljalo, da je DZ hram demokracije, hram spoštovanja, da je to okno nekega ugleda, zdaj pa je v zadnjem mandatu prišlo do neke bistvene spremembe. V zadnjem mandatu se je DZ spremenil v hram laži, hram blatenja, hram nespoštovanja, hram groženj, hram zavajanja," je bil oster Ljubo Žnidar (SDS).

Danes po Žnidarjevih besedah poslušamo laži, da je zakon veliko bolj odprt, kot je bil prejšnji zakon. "Kdor to govori, laže in zavaja javnost," je bil kritičen. Kot je dodal, referendum podpira, a ga je zaradi pristopa, s katerim ponudniki prepričujejo državljane, označil za referendum lažnivih kljukcev.

"Niso se oglasili kar eni laiki iz javnosti in začeli biti malo glasni, ampak vodilne organizacije na področju okoljevarstva in naravovarstva v Sloveniji," je poudaril Siter.

Znan datum referenduma o vodah: 11. julij

Sukičeva: Čista pitna voda ni dana sama po sebi

"Mar vi res menite, da vsi okoljevarstveniki v tej državi ne znajo prebrati in razumeti vaše zakonske materije? Mar vi res menite, da stroka ne razume, kako škodljiv je ta vaš podtaknjeni 37. člen? In mar vi res menite, da v opoziciji ne razumemo, kakšne posledice bo imel ta zakon, če ostane takšen, kot je? Čista pitna voda pač ni dana sama po sebi. To menda razumemo," je dodala Sitarjeva strankarska kolegica Nataša Sukič.

V DZ vložena zahteva za referendum o zakonu o vodah – zbranih skoraj 50 tisoč podpisov

Za Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) je zadeva popolnoma jasna: "Treba je rušiti vse, kar pripravi zdajšnja vlada, kar je neumno, nesmiselno in škodljivo za državo." Za referendumom po njegovih besedah stojijo tisti, ki jim je z novim zakonom onemogočena gradnja v priobalnem pasu in hočejo po starem zakonu delati, kakor jim ustreza. Kot je dodal, bo referendum stal od štiri do pet milijonov evrov, kar bi bilo po njegovih besedah bolje porabiti za kaj drugega kot za nagajanje vladi.

O noveli zakona bodo imeli končno besedo državljani. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?" Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.

Težava volilnih okrajev

Rudi Medved (LMŠ) je že na seji odbora opozoril, da je pri spremembah zakona o določitvi volilnih enot pri določanju meja volilnih okrajev nastala tehnična napaka, zaradi katere sedem naselij ni bilo navedenih v prilogi zakona. Direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko je presodil, da je dovolj časa, da DZ napako odpravi. "Gre namreč za vprašanje, ki ne bi smelo biti predmet političnega prerekanja, saj je sodelovanje na referendumu temeljna pravica vseh," je poslance pozval Vučko.

Zakon bo na referendumu padel, če bo proti njemu glasovala vsaj petina oziroma 340 tisoč volilnih upravičencev. Nova ureditev bi med drugim omogočila gradnjo objektov v javni rabi in enostavnih objektov na priobalnih območjih, ob pogoju, da direkcija za vode izda vodno soglasje. Predvidena je tudi drugačna poraba sredstev iz vodnega sklada, ki bi jih lahko namenili tudi za urejanje vodotokov. Po mnenju predlagateljev referenduma zakon odpira vrata komercializaciji priobalnih območij. Po navedbah ministrstva za okolje so sicer zaradi izjem po zdajšnji ureditvi na bregovih zrasle tovarne, kar pa po novem ne bo več mogoče.

Kot je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša, je stroka sicer enotna, da bi veliko objektov na priobalnih območjih – če jih bodo pristojni dopustili – pomembno vplivalo na protipoplavno varnost, posredno pa lahko tudi na pitno vodo. To pa bi tudi pomembno povečalo stroške urejanja vodotokov.

Kandidat za sodnika na Sodišču EU-ja ni dobil podpore

Poslanci so na tajnem glasovanju o kandidatu za sodnika na Sodišču EU-ja v Luksemburgu Marku Ilešiču, ki je na tem položaju že od leta 2004, odločili tudi, da ga ne podprejo. Za izvolitev bi ga moralo podpreti najmanj 46 poslancev, a jih je zanj glasovalo le 37, proti pa je bilo 43 poslancev. Šest glasovnic pa je bilo na tajnem glasovanju neveljavnih.

Ilešič je bil eden izmed sedmih kandidatov, predsednik republike Borut Pahor pa se je zanj odločil "po presoji kandidatur, pridobljenih mnenjih in opravljenih posvetovanjih z vodji vseh poslanskih skupin državnega zbora". Kandidat je sicer dobil podporo mandatno-volilne komisije, ne pa tudi DZ-ja.

Postopek imenovanja kandidata za eno mesto na Sodišču EU-ja sicer traja že skoraj eno leto.

Dolgoletni sodnik Ilešič ni dobil dovolj glasov