Slovenstvo, slovenski knjižni jezik in prve knjige, tiskane v slovenskem jeziku, so nedeljivo povezane z reformacijo, verskim, kulturnim in političnim gibanjem, katerega cilj je bila prenova Cerkve. Za začetnika velja nemški duhovnik Martin Luter, ki naj bi 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej. S tem se je začelo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in do nastanka novih Cerkva.

Ali je Luter svoje teze res nabil ali dal nabiti na vrata cerkve ali ne, si zgodovinarji niso edini. Znana pa je vsebina tez, ki govorijo predvsem o odpustkih in z njimi povezanih zlorabah, Luter pa je zapisal tudi nekaj očitkov, uperjenih proti ravnanju (takratnega)papeža. Teze so bile napisane v latinščini in naj bi bile namenjene predvsem razpravi v akademskih (cerkvenih) krogih, saj, kot je za MMC pred leti pojasnila zgodovinarka Lilijana Žnidaršič Golec, Luter na začetku ni nameraval opozarjati na krizo Cerkve kot take. Vendar pa so teze naletele na širok odmev, bile kmalu prevedene v nemščino in se s pomočjo tiska hitro razširile.

... ob boku z Dalmatinom in Bohoričem
Pomembna in včasih neupravičeno zapostavljena pisca iz obdobja reformacije sta tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatinov prevod Bibilije (natisnjen leta 1584 v Wittenbergu) je po mnenju številnih strokovnjakov morda najpomembnejše delo slovenskega protestantizma, med reformacijo pa je nastala tudi prva slovenska slovnica Zimske urice (Arcticae horulae) Adama Bohoriča s slovenskim črkopisom, bohoričico.

"Zavezani k delovanju v poštenem odnosu do Stvarnika in soljudi"
Medtem ko je praznik reformacije za večino Slovencev predvsem dan premisleka o slovenski jezikovni dediščini in dediščini protestantizma ter njegovih vrednot, med katerimi so v ospredju strpnost in solidarnost, je za okoli 18 tisoč vernikov slovenske Evangeličanske cerkve to tudi dan, ko se "slavijo" dejanja Trubarja, Lutra in drugih reformatorjev, ter dan, kot so zapisali na spletni strani, "ki nam iz preteklosti marsikaj sporoča v sedanjost in trka na našo osebno vest ter odgovornost." Škof Geza Erniša pa je za MMC med drugim dejal, da "praznik z vso svojo vsebino vabi k poštenosti, pridnosti in delavnosti, kar je ne nazadnje pomemben segment protestantske etike, ki nas zavezuje k temu, da ljudje svoje delo opravljamo svoje delo v resnično poštenem odnosu do Stvarnika, do transcendence in do soljudi."

Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem deluje v 13 cerkvenih občinah, njeni začetki pa segajo v 16. stoletje. V dobi protireformacije je bila zatirana in se je ohranila le na vzhodu, ki je bil pod madžarsko upravo. Tam sta obstali dve cerkveni občini: Šurd in Nemešča. Evangeličanske cerkvene občine so v današnjem Prekmurju znova začele nastajati po tolerančnem ediktu, zdajšnja organizacija pa je velja od statuta iz 1977. leta. Cerkev v javnosti zastopata škof (trenutno je to Geza Erniša) in inšpektor (trenutno je to Aleksander Kerčmar).

Tako verni kot neverni smo hvaležni protestantom
Slovenija je dan reformacije slovesno zaznamovala že v petek, z državno proslavo v Krškem. Slavnostni govornik Boštjan Žekš, ki opravlja posle ministra za kulturo, je ob tem dejal, da smo reformatorjem za njihova dejanja hvaležni vsi, tako verni kot neverni. "Reformatorji v času svojega življenja niso mogli slutiti veličine svojih dejanj, za katera smo jim danes hvaležni vsi, tako verni kot neverni, saj je tudi v tem primeru pomembno le, kaj človek naredi, ne, zakaj to naredi, in ne, kaj ob tem govori," je dejal Žekš.