Kot kaže, bodo tako resolucija kot vojni zakoni obravnavani na isti, izredni seji. Foto: MMC RTV SLO
Kot kaže, bodo tako resolucija kot vojni zakoni obravnavani na isti, izredni seji. Foto: MMC RTV SLO

Resolucija je ena točka, obe noveli pa druga, tako da s tem nimam težav.

Jakob Presečnik, SLS
Bojan Kontič
Prvopodpisani pod zahtevo koalicije je Bojan Kontič (SD). Foto: RTV SLO

Ta resolucija je bila v Evropskem parlamentu sprejeta s plebiscitarno večino in podprli so jo vsi slovenski evroposlanci prejšnjega sklica Evropskega parlamenta, in sicer ne glede na strankarsko pripadnost.

Jože Tanko (SDS)

Zahtevo je podpisalo 28 poslancev koalicijskih strank, SD-ja, LDS-a, Zaresa in DeSUS-a, v njej pa so med drugim zapisali, da sta bili obe noveli in resolucija sicer uvrščeni na dnevni red redne septembrske seje DZ-ja, a sta SDS in SLS vložila zahtevo za obravnavo resolucije o totalitarizmih na izredni seji.

Koalicijski poslanci zato menijo, da je smiselno, da se hkrati obravnavata tudi noveli omenjenih zakonov.

Opozicija: Najprej resolucija
Kot je znano, opozicija meni, da je treba resolucijo o totalitarizmih obravnavati pred obravnavo zakonov o žrtvah vojnega nasilja in vojnih grobiščih, saj, kot je dejal Jože Tanko (SDS), "je najprej potrebno, še pred obravnavo posamičnih sklopov krivic in žrtev, ki so jih povzročile vojske in neobvladane ideologije, uskladiti na načelni ravni".

"Sicer bomo ponovno priča brezplodni razpravi o tem, zakaj so žrtve enih vojska in ideologij absolutno - v celoti zajete, žrtve drugih vojska in ideologij - t. i. druge strani pa le deloma in praviloma še na neprimeren način. V nekaterih primerih so izvzeti celo otroci," so v zahtevi za sklic izredne sejo zapisali poslanci SDS-a in SLS-a.

Zahteva je izzvala burne reakcije med koalicijo, LDS pa jo je označil za poskus rehabilitacije kolaboracije. V SD-ju so izrazili začudenje nad naglico, ki jo zahteva opozicija.

Vojni zakoni: šesti člen ostaja
Bistvena sprememba, ki jo prinaša novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, je, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Novela ne spreminja do zdaj najbolj spornega 6. člena zakona, ki še naprej določa, da status žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Temu najbolj nasprotuje SDS; ki meni, da bi morali natančneje definirati termin "sodelovanje z okupatorjem".

SLS za predlog, SDS odločno proti
Zahtevo opozicije je podprl tudi vodja poslanske skupine SLS-a Jakob Presečnik, ki je dejal, da je treba novelo o žrtvah vojnega nasilja obravnavati čim prej, saj jo "že čisto predolgo vlečemo".

Predlogu koalicije pa nasprotuje SDS. Jože Tanko je prepričan, "da hočejo na silo skozi zakonodajni postopek spraviti neusklajene popravke in rešitve obeh t. i. vojnih zakonov". Dejal je še, da ravnanje koalicijskih poslancev kaže vso zadrego, v kateri so se v koaliciji "znašli zaradi ignorance evropskih načel in arogance na domačem političnem prizorišču, ko samozadostni hočejo sami in na silo sprejemati vse odločitve in zviška obravnavajo predloge SDS".

Resolucija je ena točka, obe noveli pa druga, tako da s tem nimam težav.

Jakob Presečnik, SLS

Ta resolucija je bila v Evropskem parlamentu sprejeta s plebiscitarno večino in podprli so jo vsi slovenski evroposlanci prejšnjega sklica Evropskega parlamenta, in sicer ne glede na strankarsko pripadnost.

Jože Tanko (SDS)