Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je več kot 4.000 vernikov prišlo na Brezje. Na slovesni maši so prisluhnili besedam ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika, ki je v času aktualnih težav v družbi in Cerkvi izpostavil pomen upanja oziroma prepričanja, da ima vse na svetu svoj smisel. Foto: BoBo
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je več kot 4.000 vernikov prišlo na Brezje. Na slovesni maši so prisluhnili besedam ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika, ki je v času aktualnih težav v družbi in Cerkvi izpostavil pomen upanja oziroma prepričanja, da ima vse na svetu svoj smisel. Foto: BoBo
Kip Marije
Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti, piše na spletni strani Slovenske škofovske konference. Foto: EPA
Anton Stres in Marjan Turnšek
Tudi ob velikem šmarnu sta odmevala nedavna odstopa ljubljanskega in mariborskega nadškofa, Antona Stresa in Marjana Turnška. Foto: BoBo
Ptujska gora
Tudi bazilika na Ptujski Gori je bila danes premajhna za vse, ki so ob prazniku Marijinega vnebovzetja prišli v štajersko romarsko središče. Foto: Danijel Poslek/Radio Slovenija
V Razkrižju so se zbrali slovenski in hrvaški verniki
Slovesne maše ob velikem šmarnu
Verniki napolnili romarska središča
Verniki praznujejo Marijino vnebovzetje

Verniki praznik, ki je v Sloveniji dela prost dan, zaznamujejo z mašami, še posebej praznično pa je v Marijinih svetiščih, ki so med Slovenci zelo priljubljena.

Največ vernikov, več kot 4.000, se je zbralo na Brezjah, kjer so prisluhnili besedam ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika, ki je v času aktualnih težav v družbi in Cerkvi izpostavil pomen upanja oziroma prepričanja, da ima vse na svetu svoj smisel.

"Čas, v katerem živimo, zaradi naraščajočega občutka nesmisla življenja in obupovanja, pa tudi aktualnih težav v družbi in preizkušenj v Cerkvi, še posebej zadnjih, vse nas vabi, da vso širino in vrednost upanja, ki ga vsebuje naša vera, znova odkrijemo in iz njega globlje zaživimo," je pozval škof Jamnik.

Ob tem je pojasnil, da je upanje prepričanje, da imajo sreča in žalost, zmaga in poraz, na koncu nek smisel.

Glavan: "Rdeči zmaj vztrajno napada"
Novi predsednik škofovske konference Andrej Glavan, ki začasno vodi tudi ljubljansko nadškofijo, je maševal na Zaplazu. V nagovoru vernikov v dolenjskem romarskem središču je spregovoril o koreninah današnjega praznika Marijinega vnebovzetja in poudaril, da je Marija živela iz vere, ki je šla skozi velike preizkušnje. Kot pravi, je krščanska vera tudi danes lahko v nevarnosti, zamaje se lahko tudi zaradi najnovejših dogodkov, ne le zaradi dogajanja v mariborski nadškofiji.

Po škofovih besedah se slabosti ene izmed šestih škofij izrabljajo za napad na celotno slovensko Cerkev. Med krivci za to je navedel Satana in medije. "Rdeči zmaj vztrajno napada," je položaj primerjal s svetopisemsko legendo, v kateri se žena z detetom bori z zmajem. Glavan poudarja, da napake ene nadškofije ne morejo biti grehi vseh škofij. Kot je omenil, sta ljubljanski in mariborski nadškof, Anton Stres in Marjan Turnšek, z odstopom sprejela objektivno odgovornost za finančni polom. "Škofje in duhovniki smo vzeti izmed ljudi. Nismo brez napak, a vendar skušamo nesebično služiti Cerkvi in vam, dragi verniki," je še dejal.

Lipovšek: Da bi rešili, kar se rešiti da
Tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, ki začasno vodi mariborsko nadškofijo, se v svojem nagovoru zbranih v Petrovčah ni izognil nedavnim spremembam v vrhu Cerkve. Vernike je prosil, naj njega in njegove sodelavce podpirajo z molitvijo, da bodo "rešili, kar se rešiti da".

"Vabam in zankam finančnih trendov in potem, ki so daleč od evangelija in modrega gospodarjenja s cerkvenim premoženjem, se nismo dovolj zoperstavili," je dejal Lipovšek in ob tem omenil tudi druge preizkušnje, kot so bolezen, neuspehi, naravne nesreče, neurja s točo, suša in požari. Rešitev za vse to je po njegovih besedah v današnjem prazniku, ki je znamenje, da na tem svetu ne obstajajo samo težave in tegobe, temveč tudi luč - Jezus Kristus.

Rode: Marijino vnebovzetje kot nepremagljivo upanje
Kardinal Franc Rode pa je na dopoldanski slovesnosti pri Fari pri Kočevju dejal, da je Marijino vnebovzetje "nepremagljivo upanje, ki nam daje moči tudi v nevarnostih in stiskah sedanjega časa". "Kljub vsemu hudemu, napadom od zunaj in grehom in slabostim od znotraj, vemo, da je Kristus vogelni kamen Cerkve, ki skupnosti vernih daje trdnost in življenjsko silo," je poudaril.

Kardinal Rode si je po maši, v pridigi se ni dotikal aktualnih stvari, vzel čas tudi za vprašanja, ki se jim slovenska cerkev ne more izogniti, je za TV Slovenija poročal Matevž Podjed.

"Kriza je bila in je v mariborski škofiji, ljubljana in koprska pri tem nista imeli nič," opozarja Rode. Papež Frančišek je bil, kot pravi Rode odločen in potegnil drzne poteze z njimi pa nakazal pravo smer. A slovenska cerkev je v dveh letih izgubila štiri nadškofe. Ime novega bo veliko presenečenje je že včeraj na radiu slovenija dejal kardinal. "Že lik škofa, ki ga ima v mislih papež Frančišek ni lik profesorja, kot so bilki v glavenm danes vsi slovenski škofje, ampak je lik pastirja," je dodal.

Množičen obisk Ptujske gore
Praznik Marijinega vnebovzetja so slovesno obhajali tudi v baziliki na Ptujski gori, kjer se je letos vnovič zbrala ogromna množica vernikov, je za Radio Slovenija poročal Danijel Poslek. Slovesno sveto mašo je vodil minoritski provincialni minister pater Milan Kos. Ta je v nagovoru poudaril pomen današnjega praznika, ki po njegovih besedah kristjane opozarja na temelj vere.

Po Kosovih besedah je današnji praznik tudi priložnost, da se doseže edinost slovenske Cerkve in domovine, zbrane pa je opozoril, da v današnjem svetu preveč poudarka dajemo materialnim stvarem.

Vabljeni k branju:

.Sestra Gabrijela, redovnica iz Trsta: "Na praznik upanja upam na moralno rast naroda"

.Ob oddaji Slikovitih 55: Dnevi s papežem - Papež ma vas rad!


70. obletnica posvetitve slovenskega naroda Mariji

Verniki danes obhajajo tudi 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Mariji ter hkrati obnavljajo posvetitev in izročitev Mariji iz leta 1992, ko so po osamosvojitvi Slovenije ves slovenski narod ponovno posvetili Mariji. "Marija nas vodi k Jezusu, je zgled molitve, upanja, ljubezni," je pomen matere Jezusa Kristusa za kristjane povzel Jamnik.

Praznik Marijinega vnebovzetja je med najstarejšimi Marijinimi prazniki, saj prve omembe praznika segajo v obdobje pred 4. stoletjem našega štetja. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju pa je šele leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII. Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu. Slovenski škofje vsako leto ob velikem šmarnu obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji.

Procesije in maše so pripravili že na predvečer velikega šmarna, praznik pa so ponekod pričakali s celonočnimi molitvami. V preteklosti je bil praznik zaznamovan predvsem s številnimi romanji vernikov.

Praznujejo tudi Romi
Marijin praznik vsako leto praznujejo tudi Romi, ki se pred velikim šmarnom podajo k Marijinim svetiščem. Letos jih na Brezjah in na sosednjem Črnivcu v šotorih pred kombiji tabori okrog 500. Skupaj z drugimi verniki so sodelovali v procesiji z lučkami in Marijo Pomagaj. Nagovoril jih je njihov župnik Peter Kokotec in drugi, ki so izpostavili, da Bog ne gleda na narod ali na osebo, temveč da izbira iz ljubezni do vsakega človeka.

V Razkrižju so se zbrali slovenski in hrvaški verniki
Slovesne maše ob velikem šmarnu
Verniki napolnili romarska središča
Verniki praznujejo Marijino vnebovzetje