Rode je daroval biserno mašo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Rode je daroval biserno mašo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Pridiga nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta je bila tokrat posvečena kardinalu Francu Rodetu, za katerega je bilo vodenje slovesnega bogoslužja na Brezjah biserna maša.

Nadškof Stanislav Zore. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Nadškof Stanislav Zore. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Kot je povedal Zore, so se na Brezjah pri Mariji Pomagaj, kamor že 200 let romajo slovenski kristjani, zbrali zato, da bi se "zahvalili za Božjo pomoč, ki so je deležni po Mariji, in da bi po Mariji Pomagaj Očetu izročili svoje prošnje in potrebe vsakdanjega življenja". V preostali pridigi pa se je Zore osredotočil na Rodetovo 60-letnico duhovniške službe.

Spomnil je, da je v preteklosti tudi Rode kot ljubljanski nadškof večkrat ob velikem šmarnu nagovoril vernike na Brezjah. Pri tem je skrb za usodo naroda izražal na različne načine. Opozarjal je na "nevarnosti, ki grozijo narodu zaradi nizke rodnosti, samomorov in splavov, mamil in alkoholizma ter na šolo, ki ateizira, namesto da bi vzgajala za vrednote – vse to pa z željo po moralni prenovi in normalnih odnosih med Cerkvijo in državo".

Rode: Križ, ki ga moram nositi na poti za Gospodom

 Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

"V spominu vernih in nevernih so bili govori, ki sem jih imel v tistih letih v narodnem Marijinem svetišču, jasni in odločni, nekateri so rekli, da so ostri," je po maši povedal Rode in spomnil, da so bile reakcije medijev silovite. "Očitali so mi, da vnašam razdor v slovenski prostor, da sejem sovraštvo do drugače mislečih in podobno," je dejal.

"Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, da nisem govoril iz potrebe po protagonizmu ali iz želje po oblasti, ampak iz notranje nuje, kot pastir, ki je pred Bogom odgovoren za svojo čredo, prepričan, da je tu v igri njegova večna usoda. Tega neverni seveda niso mogli doumeti. Razumeli pa so me verniki in duhovniki, ki so jih boleli napadi na pastirja," je poudaril.

Ponižanja je vzel kot križ, ki ga mora nositi, če hoče po ozki poti hoditi za Gospodom. "Samo sprejemanje križa vodi k odrešenju. Taka je logika evangelija. Te pa ne razumejo vsi. Raje živijo v lagodnem miru in v nezahtevni letargiji, ki ne terja naporov in ne prenese jasne besede. Raje imajo hlapčevski molk in idejno meglo," je poudaril.

Janša: Spravo bomo dosegli. Nekoč v prihodnosti.

Leta 2004 je papež Rodeta poklical v Rim in odtlej Rode ni neposredno vplival na dogajanje v Sloveniji. "Spremljalo pa me je kot etično čutečega Slovenca breme naše pretekle zgodovine in želja po spravi," je dejal in dodal, da je potreba po spravi z leti vse močneje prodirala v slovensko zavest. Ob tem je pohvalil dejanja sprave v letošnjem letu.

Spomnil je, da sta junija predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša položila vence pred domobransko grobišče v Macesnovi Gorici, nato pa v Smrečju pri Turjaku počastila spomin na partizane, ki so padli pod domobranskimi streli. Pahor je podobno dejanje sprave ponovil julija 2020 v Bazovici pri Trstu. "Zbliževanje med vsemi, ki v srcu dobro mislijo, lahko steče, sprava je mogoča. Po 150 letih spet lahko sanjamo o zedinjeni Sloveniji," je sklenil Rode.

3000 ljudi na Brezje

20 let Brezij kot slovenskega Marijinega narodnega svetišča

Na Brezjah so zaznamovali tudi 20. obletnico imenovanja Brezij za slovensko Marijino narodno svetišče. Rode je takrat dejal, da so Brezje postale srce Slovenije: "Milostni kraj, kamor se bodo v prihodnjih stoletjih zgrinjale množice vernih Slovencev iz vseh krajev naše dežele. Kraj gorečih prošenj in zahvale. Kraj upanja in krščanskega poguma. Kraj, kjer se bo utrjevala naša narodna zavest in se bo krepil državniški čut. Kraj radodarne odprtosti za življenje in smelega gledanja v prihodnost. Kraj vseslovenskega bratstva in sprave."

Kljub trenutnim epidemiološkim razmeram je osrednji maši na Brezjah, ki je kot običajno potekala na prostem, prisluhnilo več tisoč ljudi, ki so lahko mašo spremljali tudi v parku ob baziliki in Parku miru, kjer je bilo poskrbljeno za ozvočenje. "Tako se je ta množica romarjev, ki je prišla k slovesni sveti maši k Mariji Pomagaj, lahko razporedila po večjem območju," je pojasnila vodja Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt.

Zaradi protikoronskih ukrepov je bilo vernikov manj. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Zaradi protikoronskih ukrepov je bilo vernikov manj. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Udeležba je bila manjša kot prejšnja leta, ko so imeli po več kot 5000 obiskovalcev, danes pa so jih na osredji maši našteli med 3000 in 3200. Romarji na veliki šmaren na Brezje prihajajo cel dan, v svetišču pa so v skladu z navodili Slovenske škofovske konference uvedli več ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Na trgu so omejili število stolov in jih namestili na ustrezno razdaljo ter udeležence pozvali, naj tudi vsak sam poskrbi za varno razdaljo. Ob vstopu v baziliko sta obvezna uporaba mask in razkuževanje rok.

"Bog po priprošnji obvaroval slovenski narod"

Praznik, imenovan tudi veliki šmaren, velja za najstarejši Marijin praznik, pa tudi za enega največjih krščanskih praznikov, ob katerem se verniki spominjajo verske resnice, da je bilo telo Jezusove matere Marije čudežno preneseno v nebesa.

Škofje vernikom v pisnem nagovoru sporočajo, da imajo letos še poseben razlog, da se na veliki šmaren zberejo na Brezjah, pri Mariji Pomagaj, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang. Na Brezjah se ji lahko zahvalijo, da je Bog po njeni priprošnji obvaroval slovenski narod pred hujšimi posledicami covida-19. Po mnenju škofov narod potrebuje njeno pomoč pri nadaljnjem preprečevanju širjenja omenjene bolezni, pa tudi zaradi – kot pišejo škofje – nepotrebnih nasprotovanj in protestov, ki ne gradijo skupnosti in ne obetajo prihodnosti.

Marija Snežna na Veliki planini

Slovesne maše po Sloveniji

Upokojeni koprski škof Metod Pirih je maševal v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi. V pridigi se ni izognil trenutnim razmeram oz. epidemiji, ki jo je opisal kot hudo preizkušnjo. "Virus uničuje življenja ljudi in duši naše upanje," je ponazoril. Kot je poudaril, pa nas Marija tudi danes vabi, naj verjamemo v delovanje Kristusovega vstajenja, saj nas spreminja v ljudi, ki prinašajo luč dobrega v medsebojne odnose, v družino, v Cerkev, v temino zla in našo družbo.

V času epidemije se je izkazala potreba po medsebojnem sodelovanju, previdnosti, solidarnosti in odgovornosti drug za drugega, je na Ptujski Gori poudaril mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. "Tam, kjer so se te vrednote porinjene v ozadje, tam so bile poledice zelo hude," je opozoril. V tem času se je pokazalo, kako težko je preiti iz vsakdanje logike ugodja in iskanja osebnih koristi k logiki skupnega dobrega, "kjer nisem jaz tisti, okoli katerega se mora vse vrteti, ampak je v ospredju naš skupni napor, da ohranjamo vrednoto zdravja in življenja".

Maske na obrazu in razkužila močno določajo naš način življenja, obhajanja bogoslužij, in nas opominjajo k odgovornosti za zdravje in življenje drug drugega, je, kot so sporočili iz Slovenske škofovske konference, v maši v Turnišču dejal murskosoboški škof Peter Štumpf. "Čeprav celo danes med prazničnimi bogoslužji naši obrazni niso vidni, so pa vidne naše oči. Te oči so zaskrbljene. Na njih je vidno to, kar se poraja v naših srcih: strah, negotovost, malodušje, nelagodje, žalost," je opozoril, a dodal, da "kot je vsemogočni Bog vedno blizu Marije, je blizu tudi nam" in "ima tudi za nas načrt rešitve".

Maše so oz. bodo potekale tudi po drugih krajih po državi. V Strunjanu so imeli zjutraj mašo ob koncu nočnega bedenja in nato osrednjo romarsko mašo v župnijski cerkvi Matere Božje. Mašo je v romarski cerkvi Matere Božje na Svetih gorah pri Bistrici ob Sotli vodil upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres, mašo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek, mašo na Sveti gori pri Novi Gorici koprski škof Jurij Bizjak, mašo pred romarsko cerkvijo Marije Vnebovzete na Zaplazu pa novomeški škof Andrej Glavan. Popoldne bo med drugim v župniji Kranj – Primskovo še maša in obnova posvetitve Mariji, ki jo bo vodil novi nadškof in nuncij v Iraku Mitja Leskovar.

3000 ljudi na Brezje