Foto:
Foto:
Glavna tema zasedanja v Carigradu so razmere v Iraku.
Grizold je napovedal povečanje sestave slovenske misije v Afganistanu.

Povedal je tudi, da bo Slovenija, tako kot zdaj v zvezi Nato, sodelovala tudi v EU-ju pri zagotavljanju miru in stabilnosti na Balkanu. Slovenija bo tudi sodelovala v procesu zavezniškega usposabljanja iraških varnostnih sil, vendar le na območju tretjih držav.

Obrambni minister Anton Grizold pa je povedal, da naj bi poleg že napovedane skupine gasilcev Slovenija v Afganistan poslala tudi medicinsko enoto z laboratorijem za sanitetno postajo v Kunduzu.

Poleg tega bodo v ekipe za regionalno obnovo (PRT), ki jih Nato vzpostavlja v Afganistanu, poslali tri slovenske opazovalce. Ti bodo zbrali informacije, kako bi lahko Slovenija sodelovala v okviru PRT-ja. Kontingent Slovenske vojske v silah ISAF-a ta čas sestavlja 17 pripadnikov skupine in poveljnik kontingenta, ki opravlja dolžnosti na poveljstvu brigade, ter podčastniki za izvajanje operativnih nalog nacionalnega podpornega elementa. Za koliko natančno se bo slovenska navzočnost v Afganistanu povečala, sicer še ni znano, po Grizoldovih besedah pa naj bi skupaj dosegli število od 25 do 30 ljudi.

Predsednik slovenske vlade Rop je izrazil zadovoljstvo, ker se je v Carigradu izkazalo, da zavezništvo tudi v razširjeni sestavi s 26 državami članicami lahko odloča in deluje učinkovito, tako kot se je to pokazalo v razširjeni Evropski uniji.

Rop je izrazil upanje, da bo prišlo do povečanja slovenske vloge znotraj poveljniških struktur v BiH-u, morebiti pa tudi znotraj kakega bataljona, za katerega bi poskrbeli v večji meri kot doslej - tudi z logistiko, tudi z našim blagom in storitvami in s pomočjo našega gospodarstva.

Grizold, ki je sicer danes podpisal memorandum o prehodnih rešitvah za strateški letalski prevoz ter dopolnjeno pismo o nameri o strateškem pomorskem prevozu. S tem se je Slovenija pridružila pobudama pod vodstvom Nemčije oziroma Norveške, v okviru katerih nameravajo nekatere članice Nato s skupnimi močmi zagotavljati potrebne kapacitete za strateške premike pri zavezniških operacijah, za kar morajo sicer skrbeti države članice same.

Kot je pojasnil minister Grizold, bo takšno sodelovanje znatno zmanjšalo stroške posameznih držav članic na tem področju. K pobudi o strateškem letalskem prevozu je doslej pristopilo 13 držav zavezništva, k pobudi o strateškem pomorskem prevozu pa devet.