Okrogla miza o upoštevanju kulturne raznolikosti v programih in delovanju javne radiotelevizije je v okviru evropskega projekta Večkulturna Evropa in mediji potekala na pobudo Mirovnega inštituta, svoja stališča pa so javno povedali predstavniki manjšin, vlade ter predstavniki Radiotelevizije Slovenija.

"Manjšinske skupnosti imajo pravico do informiranja"
Uvodoma je Miran Komac s fakultete za družbene vede, ki deluje na področju manjšin v Sloveniji, med drugim povedal, da so mednarodnopravni dokumenti, ki zadevajo varstvo narodnih manjšin, pri izboru populacij "precej zamejeni". Poudaril je, da pravica do informiranja pripada tudi t. i. novim narodnim skupnostim. "Dolžnost države bi torej bila, da ustvari ustrezne pogoje za ohranjanje kulturne in jezikovne identitete vseh prebivalcev - slovensko zakonodajo o medijih bi veljalo ustrezno dopolniti z obveznostmi javnih medijev, da omogočijo novim manjšinskim skupnostim uresničevanje pravic," je povzel Komac in dodal, da vsaka "marginalizacija, tudi medijska, vodi v različne oblike getoizacije".

"Vstop v medije, posebej nacionalne, pomeni izstopiti iz somraka nacionalnega; vstop v nacionalne medije pomeni biti tukaj, danes biti subjekt z vsemi pravicami in dolžnostmi," je povedal Komac.

Italijanska in madžarska manjšina zadovoljni s položajem
Pomočnik generalnega direktorja za radio in televizijo za italijansko narodno skupnost Antonio Rocco je povedal, da se italijanska manjšina ne more primerjati z manjšimi manjšinami in je v "privilegirani situaciji". Poudaril je, da imajo manjšinski mediji široko vlogo znotraj manjšin in tudi širše. Opozoril je na finančne in zakonske omejitve - predvsem na potrebo po spremembah v zakonu o medijih.

Podobne izkušnje je podala Mirjana Lovrič v imenu radia in televizije za madžarsko narodno skupnost, ki sicer na nacionalni radioteleviziji gostujejo. Poudarila je, da je pomen oddaj, ki jih pripravljajo, predvsem v informiranju večinskega naroda - gre za "mostove med manjšinami in številnejšim narodom", hkrati pa oddaje predstavljajo "okno proti Madžarski".

"Ni vse samo negativno"
Predstavniki manjšin so enotno opozorili, da se večinoma v medijih pojavljajo v negativni luči. Predstavnik afriške skupnosti je poudaril, da Afrika niso samo "plemena in ni vse nazadnjaško". Predstavnik nemško govorečih v Sloveniji pa je povedal, da so manjšine zelo pomembne z vidika kulturne izmenjave, turizma, gospodarskih stikov ...

V imenu manjšin iz nekdanje skupne države je spregovoril Fahir Gutić, ki se je vprašal, zakaj njihove skupnosti niso "na programu, če plačujejo naročnino". Prepričan je, da gre za veliko število ljudi - okoli 60.000 gospodinjstev -, zato je predlagal, naj se tem skupnostim da možnost za javno udejstvovanje v obliki pol- ali enourne oddaje, ki bo omogočila predstavljanje Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji.

Vodstvo RTV-ja: Pripravljeni smo sodelovati
Na podana mnenja se je prvi odzval direktor Televizije Slovenija Janez Lombergar, ki je povedal, da je vse državljane treba vključiti v televizijski program, in pozval, naj se manjšine "vklopijo v redne programe". Pojasnil je, da take oddaje ponujajo možnost komunikacije v okviru manjšine, med manjšino in matičnim narodom ter manjšino in večinskim narodom, kar pomeni "predstaviti se, da bomo znali skupaj živeti". Poudaril je, da uvrščanje manjšin v program ni stvar zakonske ureditve, temveč "stvar uredniške presoje in politike".

Tudi direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je izpostavil "odprtost" tovrstnim oddajam. "Dajmo poskusiti, kje si lahko pridemo nasproti," je pozval Lampreht in dodal, da je manevrskega prostora dovolj, vendar je treba vedeti, da poleg manjšinskih skupin obstajajo tudi verske in druge skupnosti, ki si prav tako prizadevajo za javno udejstvovanje. Opozoril je še na finančne zmogljivosti, ki onemogočajo izvedbo nekaterih projektov, čeprav si "želimo, da bi naredili čim več".

Svoja stališča sta predstavili tudi odgovorna urednica informativnega programa Ksenija Horvat Petrovčič, ki je obljubila, da se bo zavzela in dejavno sodelovala pri pripravi oddaj ali prispevkov manjšinskih skupnosti, ter urednica prvega programa Radia Slovenija Darja Groznik, ki je poudarila, da večkrat težavo predstavlja pridobivanje sogovornikov iz manjšinskih skupnosti, in dodala, da so tudi na radiu odprti za nove predloge ter posledično nove oddaje.