Predsednik odbora za zunanje in evropske zadeve pri stranki SDS Dimitrij Rupel. Foto: BoBo
Predsednik odbora za zunanje in evropske zadeve pri stranki SDS Dimitrij Rupel. Foto: BoBo

SDS je pripravil novinarsko konferenco, na kateri sta predsednik odbora za zunanje in evropske zadeve Dimitrij Rupel ter predsednik komisije za globalna vprašanja Jože Rant predstavila politična izhodišča, predloge ustavnih sprememb, sistemske cilje in ukrepe na področju trajnostnega razvoja, financ in gospodarstva.

Rupel je povedal, da je bil v mandatu sedanje vlade zakon o zunanjih zadevah spremenjen "v slabo smer", pojavile pa so se tudi težave glede sodelovanja Slovenije v zvezi Nato in na mednarodnih vojaških misijah, kar je po njegovem vplivalo na netočne ocene zaveznikov, predvsem ZDA, o Sloveniji, kar je razkrila spletna stran WikiLeaks.

"Hrvaška si prizadeva za izključevanje Slovenije iz Jadrana"
Kot pravi, je bilo v eni izmed depeš zapisano, da si Slovenija domišlja, da je pomorska država. "Tega si ne smemo dopustiti. Slovenija je tudi pomorska država, res pa je, da nam to na neki način zanikajo Hrvati, ki bi želeli, da veljamo kot celinska in od morja odrezana država," je dejal in dodal, da si Hrvaška prizadeva za izključitev Slovenije iz Jadrana in da želi postati neposredna soseda Italije.

"Če bi se to uresničilo, bi bila Slovenija izključena iz dostopa do mednarodnih teritorialnih voda. To je pomembno vprašanje, okoli katerega se je zapletel tudi arbitražni sporazum. Bojim se, da je arbitražni sporazum, ki je bil po eni strani proglašen kot velik dosežek, največji problem, na žalost ne samo te vlade, temveč države in vseh prihodnjih vlad. Slovenija mora, o tem ni dvoma, ohraniti teritorialni izhod na odprto morje. Če nam to ne bi uspelo, potem bo najbrž treba razmišljati o alternativnih politikah," je opozoril.

Rupel je še dejal, da bo SDS "z nekaterimi vsebinskimi argumenti" nasprotovala imenovanju Jerneja Sekolca za slovenskega arbitra. Ob tem je dodal, da bo imel arbiter, ki bo predstavljal Slovenijo v tem sodišču, izjemno težko nalogo, saj ne bo imel drugega izbire, kot da predstavlja stališča slovenskega naroda. "Pahor je rekel, da bo Slovenija dobila teritorialni dostop do odprtega morja. To je neka zaveza, ki zavezuje tudi slovenskega arbitra," je poudaril.

Rupel si želi več sodelovanja v zunanji politiki
Rupel je še dejal, da bi Slovenija v mednarodni politiki morala izkoristiti ugled, ki si ga je pridobila v preteklosti, ter strateški položaj države, vključno z Luko Koper, "ki je dragulj v kroni slovenske zunanje politike". Poudaril je tudi pomen dobrih odnosov z Nemčijo in Rusijo, ki jih je uspelo vzpostaviti in obdržati naši državi. Ob tem je obžaloval, da v slovenski zunanji politiki ni več soglasja.

Spomnil je tudi, da je predsednik republike pred časom dejal, da je Evropska unija zdrsnila v irelevantnost, ker ni sprejela nobenega slovenskega kandidata za svojo zunanjo službo. "V našem odboru smo nekako bolj mnenja, da je Slovenija zdrsnila v irelevantnost, kar neuspeh naših diplomatov na neki način dokazuje," je dejal.

Zavzel se je tudi za spremembo načina imenovanja zunanjih uslužbencev Slovenije, za zmanjšanje števila veleposlaništev v državah Evropske unije in za odprtje novih predstavništev v afriških državah ter v Južni Ameriki.

Ranta skrbi neverodostojnost slovenske zunanje politike
Rant se je osredotočil predvsem na (ne)verodostojnost slovenske zunanje politike. Za primer je dal zadnje srečanje nemške kanclerke Angele Merkel s premierjem Borutom Pahorjem, ki je izrecno poudaril "evropsko zavzetost, pot k Združenim državam Evrope in nemško-francoski dogovor o reševanju finančne krize, dejansko pa stanje pri nas kaže nekaj drugega. Na neevropskost pri nas kaže pomanjkanje pravne države in plačilna nedisciplina".

Verodostojnost slovenske zunanje politike po njegovem zmanjšujeta tudi peticija o ukinitvi Slovenske vojske in uhajanje podatkov in materialnih dokazov, "na primer v zadevi Magajna, na veleposlaništvu v Washingtonu in pri razkritju pogovorov med Janšo in Sanadarjem".