Tanja Salecl (levo) meni, da bi bila uvedba ženskih kvot primerna rešitev tudi za gospodarstvo. Foto: MMC RTV SLO/Aleksandra K. Kovač
Tanja Salecl (levo) meni, da bi bila uvedba ženskih kvot primerna rešitev tudi za gospodarstvo. Foto: MMC RTV SLO/Aleksandra K. Kovač
GZS
V GZS-ju so do uvedbe ženskih kvot malce bolj zadržani. Foto: BoBo

Po besedah Aleksandre Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede je treba položaje moči uravnotežiti po spolu zaradi poslovnih razlogov in pravičnosti. Ženske namreč po njenih besedah v Evropi predstavljajo bolj izobraženo polovico, zato je ta potencial treba bolj izkoristiti. Prav tako pa podjetja, ki imajo vsaj tri ženske ali več v vodstvu, poslujejo boljše, dodaja.
Direktorica urada za enake možnosti Tanja Salecl je ob tem pojasnila, da se vrzel v zastopanosti moških in žensk na odločilnih mestih v gospodarstvu v zadnjih letih sicer zmanjšuje, a bi s takšnim gibanjem potrebovali še od 40 do 50 let, da bi dosegli uravnoteženo zastopanost. Na uradu so kvotam sicer naklonjeni.
Dve tretjini kadar koli brez ženskega vodstva
Domača analiza na okoli 250 podjetjih po besedah Saleclove kaže, da ima večina organizacij manj kot 40 odstotkov žensk, v dobri petini pa je zastopanost uravnotežena. V dveh tretjinah podjetij na najvišjih mestih odločanja nikoli ni bilo žensk.
Zakaj tako, so pogosti odgovori, da gre za panogo, kjer prevladujejo moški, da je težko najti ženske in da ni izkušenih žensk, pravi.

V Evropski komisiji so sicer lani večja podjetja pozvali, da sama zagotovijo večji delež žensk na vodilnih mestih, a zdaj razmišljajo tudi o uvedbi bolj zavezujočih ukrepov, je dejala Saleclova. Po njenih besedah so v nekaterih državah že uzakonili kvote.
Primeri dobrih praks tudi pri nas
Po besedah Sonje Šmuc iz sekcije menedžer pri Združenju Manager pa je treba, preden se vpeljejo kvote, ponuditi pot, kako naj podjetja poskrbijo za doseganje uravnotežene zastopanosti. V ta namen so pripravili dokument Vključi.Vse, v katerem navajajo nekatere ukrepe, kot so izobraževalni programi za ženske, določitev ciljnega deleža žensk v vodstvu podjetja ter vključevanje žensk med kandidate za zaposlitev.

Sonja Šmuc je ob tem izpostavila tudi nekaj slovenskih podjetij, ki imajo v vodstvu večji delež žensk. V podjetju Petrol Energetika, ki se sicer ukvarja s panogo, ki velja za moško, je tako po njenih besedah med zaposlenimi okoli 16 odstotkov žensk, v vodstvu podjetja pa jih je 40 odstotkov.