Šarec je te dni v New Yorku. Foto: BoBo

Ob robu splošne razprave 74. zasedanja Generalne skupščine ZN-a v New Yorku je tudi zavrnil očitke, da Slovenija ni dovolj glasna pri uveljavljanju interesov glede Hrvaške.

"Odkar se udeležujem zasedanj Evropskega sveta, me nobena stvar več ne preseneti. Če bo Evropska komisija delovala politično, če bo zaobšla strokovno oceno, potem bo tudi Slovenija seveda ravnala politično," je danes dejal premier. Slovenijo po njegovih besedah skrbi predvsem varnostni vidik, zdi pa se mu zelo neresno, da so to zadevo uvrstili na dnevni red tik pred iztekom mandata te komisije.

Cerar za širitev schengena, a le če bo Hrvaška spoštovala pravne standarde

"Vemo, da je imeti schengensko mejo izjemno zahtevno," je poudaril. Dodal je, da ga skrbi, ker Hrvaška nima rešenega praktično nobenega mejnega vprašanja z nobeno državo. "Kako lahko potem zaobidemo ta vprašanja in kar avtomatično je nekdo primeren za vstop v schengen," je dodal.

Premier je poudaril, da je bila Slovenija do zdaj vedno konstruktivna, vedno je izpolnjevala vse zaveze Evropske komisije in je bila vedno solidarna ter iskala rešitve skupaj z drugimi.

Stališča Slovenije še ni razkril
Na vprašanje, ali bo Slovenija vložila veto, Šarec ni odgovoril naravnost. "Slovenija bo ravnala tako, kot se bo v tistem trenutku pokazalo, da je prav in v interesu Slovenije, pa ne samo Slovenije, ampak predvsem v interesu vladavine prava," je odgovoril.

Premier je zavrnil navedbe, da Slovenija ni dovolj glasna pri uveljavljanju interesov glede Hrvaške.

"Mi smo to izpostavili, stališča so znana. Sodišče je kar zadeva arbitražo razsodilo in mi smo pripravljeni čakati še naprej, ker je pravo na naši strani in čas je, da tudi evropske ustanove to počasi dojamejo."

"Kdo bo potem še zaupal sodiščem in ne vem komu vse, če greš v neki dolgotrajen proces, ki tudi stane, in potem se te odločitve sodišč gladko zavržejo in ne spoštujejo? To ni prava pot in Slovenija bo vztrajala na poti vladavine prava," je sklenil premier.

Vprašanje pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje bo kolegij evropskih komisarjev predvidoma obravnaval 16. oktobra.

Komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos je sicer po neuradnih informacijah v notranjih postopkih že potrdil, da Hrvaška izpolnjuje pogoje.

Plenković pričakuje zeleno luč

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija pod vodstvom Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja prižgala zeleno luč za vstop Hrvaške v schengen, potem ko je po njegovih besedah odbor za schengen na začetku septembra ocenil, da država izpolnjuje vse pogoje.

Plenković pričakuje, da bo kolegij komisarjev potrdil oceno omenjenega odbora in da bo sprejel predlog pristojnih komisarjev, zlasti komisarja Avramopulosa. Na to se še posebej zanaša, ker je, kot je poudaril, Juncker na obisku v Zagrebu junija rekel, da bo njegova komisija dala pozitivno priporočilo do konca mandata, ki se izteče konec oktobra.

Plenković je na obisku v Bruslju. Foto: Reuters

O izjavi slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja, da lahko v schengen vstopi le država, ki spoštuje mednarodno pravo, kar v primeru Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe ne drži, pa je Plenković dejal, da so to politična vprašanja, ki se bodo odpirala v razpravi članic EU-ja. Za zdaj pa je zadeva v rokah komisije, gre za tehnična merila, ki so enaka za vse, in Hrvaška je izpolnila vsa merila, je zatrdil hrvaški premier v izjavi za hrvaške novinarje v Bruslju po srečanju z novoizvoljeno predsednico komisije Ursulo von der Leyen in pred srečanjem z Junckerjem.

Druga odmevna tema ob Plenkovićevem tridnevnem obisku v Bruslju so kritike na račun načina pridobitve premoženja hrvaške komisarske kandidatke Dubravke Šuica, ki naj bi postala podpredsednica komisije za demokracijo in demografijo.

Plenković je v odzivu na kritike obtožil hrvaško nevladno organizacijo Gong, da kot podaljšana roka stranke SDP orkestrira ostro kampanjo proti hrvaški kandidatki. "Gong je leva nevladna organizacija [...] Javnost o tem mora biti obveščena," je poudaril.

Morebitna rdeča luč ne bi bila edina

Končno odločitev o tem, ali lahko neka država vstopi v schengen, sicer sprejmejo članice EU-ja s soglasjem. Romunija in Bolgarija na primer na ta korak čakata že več kot osem let. Njun vstop je bil sprva predviden marca 2011, vendar sta tedaj Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.