Šarec je zapisal, da poslance Levice spoštuje in jim hkrati očital, da ti ne želijo prevzemati nobenih funkcij in odgovornosti. Foto: BoBo

Potem ko je v četrtek vlada potrdila davčni sveženj zakonov, odbor DZ-ja za delo pa je na maratonski seji ob nasprotovanju Levice pozno ponoči podprl ukinitev dodatka za delovno aktivnost, so v Levici ocenili, da gre za "začetek konca" medsebojnega sodelovanja s koalicijo. K umiritvi razmer je nato v soboto pozval predsednik državnega zbora (DZ) in vladnega SD-ja Dejan Židan, ki je med drugim zapisal, da če ne bodo v naslednjih dneh vsi skupaj stopili korak nazaj in se umirjeno pogovorili za skupno mizo, po nepotrebnem ogrožajo to koalicijo in vlado, ki je za Slovenijo koristna. "Pamet v roke!" je zapisal Židan.

Kadar meniš, da je nekaj pravilno, je treba vztrajati, tudi če si nekulturno popljuvan z vseh smeri. Delamo za državo, ne zato, da bomo napenjali mišice, kdo se bo ljudem bolj prikupil. Ljudje radi slišijo lepe stvari, a vedno to ni možno. Včasih je tudi drugače, strela pa vedno udari v vrhove. Kdor želi biti na vrhu, v vladi, mora to prenesti, sicer je zanj bolj primerna opozicija v varni senci. Velja zlasti za tiste, ki ne vedo, kje bi bili.

Šarec o napenjanju mišic in varni senci

"Poziv 'vzgojitelja' je bil naslovljen strankam koalicije in stranki, ki ni ne opozicija ne koalicija, Levici," se je na burno dogajanje zadnjih dni na družbenem omrežju Facebook odzval premier Marjan Šarec. Ob tem je spomnil, da so na četrtkovi seji štiri koalicijske stranke ukrepe ministrstva podpirale, SD in Levica pa ne. "Nato je Levica stranko LMŠ obtožila, da paktira z SDS-om, ne da bi kar koli preverila. Hkrati je pa v preteklosti sama nekajkrat glasovala enako kot SDS. Razumi, kdor more," je dodal premier.

Šarec: Vlada ne deluje protisocialno

Ob očitkih o protisocialnem delovanju je spomnil, da je vlada ohranila višino denarne socialne pomoči in bo letos zanjo namenila približno 270 milijonov evrov, kar je 125 milijonov več, kot so namenili leta 2012 v času največje krize. Po drugi strani pa je bilo kriznega leta 2012 65.000 upravičencev do socialnih prejemkov, danes jih je 91.000.

Glede ukinitve dodatka za delovno aktivnost pa je pojasnil, da je cilj pristojnega ministrstva motivirati ljudi, da bi delali in bili hkrati polno pokojninsko in invalidsko zavarovani. Denarna socialna pomoč in dodatek za delovno aktivnost sta se nevarno približala minimalni plači in povzročila past neaktivnosti, je navedel.

Židan poziva k srečanju vlade z Levico: "Pamet v roke!"

Ob v javnosti predstavljenem primeru matere prostovoljke je izpostavil, da so matere samohranilke upravičene do drugih socialnih transferjev (subvencija vrtca, subvencija malice, kosila, subvencija najemnine, oprostitev zdravstvenega zavarovanja, otroški dodatki, štipendije ...). Dobijo tudi preživnine od očetov, če je ti ne plačujejo, pa se materi preživnina izplača iz preživninskega sklada.

Očitek, da bo država na plečih revnih privarčevala 16 milijonov evrov, pa je zavrnil z navedbo, da jih bodo namenili za javna dela, da bodo nevladne organizacije in lokalne skupnosti te osebe zaposlile in jih primerno plačale. Prav tako bodo skupaj 90 milijonov, od tega je 60 milijonov evropskih sredstev, namenili še za druge ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Iz Levice so se odzvali rekoč, da premier zavaja in argumentira kršenje koalicijske pogodbe. Foto: BoBo

Levica: "Premier argumentira kršenje koalicijske pogodbe"

Iz stranke Levica so Šarčev odziv komentirali z besedami, da pri zagovarjanju ukinitve dodatka "premier argumentira, zakaj je treba vztrajati pri kršitvi programa lastne vlade". V koalicijski pogodbi je namreč zapisano, da "bodo dvignili dodatek za aktivnost za prejemnike denarnih socialnih pomoči".

Premier ob tem po njihovih besedah zavaja, saj ne pove, da bo ukrep najbolj prizadel revne zaposlene, ampak govori o prostovoljcih. Z bistveno nižjimi prihodki bo po njihovih navedbah moralo preživeti 10.000 gospodinjstev, med njimi več kot 1.200 enostarševskih.

"In prav tako zavaja, ko piše o drugih socialnih transferjih, ki jih ljudje prejemajo, čeprav ve, da bodo ljudje na slabšem, tako z vidika manjše denarne socialne pomoči kot z vidika manjših skupnih socialnih transferjev. Levica bo nadaljevala z delom proti ukinitvi dodatka za aktivnost, saj je to delo za ohranitev temeljev socialne države," so pri Levici zapisali v odzivu.

Se pa v stranki "močno strinjajo" s Šarčevo izjavo: “Kadar meniš, da je nekaj pravilno, je treba vztrajati, tudi če si nekulturno popljuvan iz vseh smeri. Delamo za državo.” Zato se ne nameravajo ozirati na “nekulturno zmerjanje, zavajanja in strašenja", ki so si jih v zadnjih dneh privoščili predstavniki vlade. "Levica ne bo umirjeno gledala, kako vlada 24.202 ljudem, v večini revnim zaposlenim in njihovim otrokom, jemlje pomoč, ki jo nujno potrebujejo za preživetje. In prav to, torej zavzemanje za najranljivejše in boj proti antisocialnim ukrepom, je pravo delo za državo, ki je po ustavi definirana kot socialna," so še zapisali v odzivu.

Politično: Komentarji vodij poslanskih skupin LMŠ, Levica in SD
V oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija so nastopili tri vodje poslanskih skupin, ki so komentirali jedro zadnjega spora med koalicijo in Levico - najprej ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja oziroma kdaj in kako to storiti, nazadnje pa vladni predlog za ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki ga ni podprl tudi SD.
Brane Golubović, LMŠ: Menimo, da smo z Levico relativno dobro sodelovali, je pa res, da se nekateri projekti še izvajajo. Kolegi iz Levice so iz svoji časovnici malce preveč napeti, za nas ni pomembno, da izpolnimo rok, ampak da bo vsebina takšna, ki bo izvedljiva in bo v parlamentu dobila 46 glasov.
Matjaž Han, SD: Mislim, da nismo pred novimi volitvami, saj se v tej sestavi parklamenta lahko oblikuje tudi drugačna koalicija. A sam verjamem v trenutno ekipo peterčka z Levico. VSe stranke moramo dati svoje egote na stran in delati za ljudi.
Matej T. Vatovec, Levica: Pričakujemo, da se vlada ne kaže le deklerativno kot levosredinska, temveč naj bo taka tudi v dejanjih.
Politično s Tanjo Gobec: Bo Levica umaknila podporo vladi?

Šarec: Levica ne želi funkcij in odgovornosti

Premier Šarec pa je še zapisal, da poslance Levice spoštuje, a jim očital, da ne želijo prevzemati funkcij in odgovornosti. "Delovanje po načelu 'jaz tebi lahko vse rečem, ti meni ne smeš, ker si minister, državni sekretar ali predsednik vlade, posledično pokvarjen in nezaupanja vreden' je zgrešeno," je prepričan Šarec.

Dotaknil se je tudi dogajanja v koaliciji: "Seveda pa je pred nami sprejemanje proračuna za leti 2020 in 2021, kjer pa nekateri v koaliciji že napenjajo elastiko. Mogoče bi bilo dobro kdaj prevzeti ministrski resor, ki bi ustrezal tem zahtevam, in potem ne bi bilo razkoraka med interesi države in stranke, ki ji pripadajo."

Šarec dvomi o interesu za predčasne volitve

Po Šarčevih besedah je stranka LMŠ korektna in ne vlaga dopolnil, kadar je tako dogovorjeno, in ji tudi ni v interesu, da vlada pade. Če pa se to slučajno zgodi in se sestavi drugačna vlada – dvomi namreč, da obstaja interes za predčasne volitve –, "se bo kdo drug moral vprašati, zakaj se je to zgodilo, ne mi".

"Kadar meniš, da je nekaj pravilno, je treba vztrajati, tudi če si nekulturno popljuvan z vseh smeri. Delamo za državo, ne zato, da bomo napenjali mišice, kdo se bo ljudem bolj prikupil. Ljudje radi slišijo lepe stvari, a vedno to ni možno. Včasih je tudi drugače, strela pa vedno udari v vrhove. Kdor želi biti na vrhu, v vladi, mora to prenesti, sicer je zanj bolj primerna opozicija v varni senci. Velja zlasti za tiste, ki ne vedo, kje bi bili," je zapis sklenil premier.

Odziv inštituta 8. marec
Premierjeva trditev, da je cilj ukinitve dodatka za delovno aktivnost motivirati ljudi, da bi delali, je zavajanje tudi po prepričanju Inštituta 8. marec.

"Večina prejemnikov dodatka za delovno aktivnost je zaposlenih, saj je v rednem delovnem razmerju kar 5.412 prejemnikov dodatka za delovno aktivnost, samozaposlenih pa 448," so zapisali. Omenjeni zaposleni se po njihovih besedah tako več kot očitno niso ujeli v "past neaktivnosti", ker bi bila denarna socialna pomoč in dodatek za delovno aktivnost preblizu minimalni plači, saj vendar delajo, so poudarili.

Prav tako po njihovih navedbah ni res, da država ne bo varčevala na najšibkejših: "Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost bo vlada privarčevala 16 milijonov evrov s tem, da bo 24.202 upravičencev izgubilo socialno pomoč ali pa se jim bo ta znižala. Brez socialne pomoči bi ostalo 2.674 odraslih in 1.916 otrok, pomoč pa se bo znižala 11.110 odraslim in kar 8.509 otrokom".
Spor vlade z Levico odmeva na družbenih omrežjih