V največji opozicijski stranki ugotavljajo, da se "pojavljajo se številni sumi klientelizma in korupcije (NPU, bulmastifi,...), razsipništva in podeljevanja poslov političnim podpornikom, somišljenikom, sopotnikom in prijateljem nekaterih ministrov in drugih pomembnih koalicijskih funkcionarjev in uradnikov (npr. pri izvajanju "Pomurskega" zakona)".

Ob tem pravijo, da se mimo predpisov sklepajo številne pogodbe brez ustrezne pravne podlage in predpisanega pravnega varstva in finančnega zavarovanja, več javnih razpisov je objavljenih samo zato, da so, odločitve pa so znane že vnaprej itd.

Teme: dokapitalizaciji NLB-ja in NKBM-ja, Dars, NPU
Najbolj problematični so po njihovem mnenju sporni dokapitalizaciji NLB-ja in NKBM-a, dogajanje v Družbi za avtoceste RS-ja (Darsu) in negospodarnost najema prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada. Ministrici za notranje zadeve Katarini Kresal in ministru za pravosodje Alešu Zalarju pa očitajo, da ščitita "privilegije izbrancev", kar po njihovem mnenju "samo kaže, da pravna in socialna država ne delujeta".

Do zdaj že tri seje na podobno temo
Izredne seje parlamenta o klientelizmu in korupciji so sicer kar pogoste - maja 2004 so poslanci SDS-a zahtevali podobno sejo o problematiki učinkovitosti državnih organov pri preprečevanju velikih goljufij in naklepnih stečajev hranilnic.

Štiri leta pozneje (maja 2008) je takrat koalicijski SDS predlagal sejo, na kateri so poslanci razpravljali o koncentraciji kapitala na podjetjih poštnih nabiralnikov in koncentraciji medijskega lastništva. Povod za to sejo je bilo razkritje lastništva Kolonela, ki je imel v lasti večino Pivovarne Laško, ta pa Delo in Večer. Še eno izredno sejo o korupciji so poslanci SDS-a predlagali konec leta 2009, in sicer glede podjetja Ultra in posojil, ki jih je pridobil pri največji slovenski banki NLB.

Sejo mora predsednik DZ-ja razpisati v 15 dneh
Izredno sejo sicer skliče predsednik DZ-ja na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike najpozneje v 15 dneh po vložitvi zahteve, torej v tem primeru do 28. maja, kar pomeni, da bo izredna seja, če zahteva ustreza pogojem poslovnika DZ-ja, verjetno razpisana prav v končnici kampanje pred superreferendumskim 5. junijem.