"Mislim, da je skrajni čas, da se tudi Slovenija s to resolucijo pridruži tistim državam EU-ja, ki so se že pridružile tako resoluciji evropskega parlamenta kot resoluciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope," je prepričan Janša. Foto: BoBo

"Resolucijo o uvrstitvi Ruske Federacije med države, ki podpirajo mednarodni terorizem, je naša poslanska skupina predlagala zato, ker tega ni storila vladna koalicija," je na novinarski konferenci povedal predsednik stranke SDS Janez Janša.

Kot je dejal so v stranki na to potezo vlade čakali od oktobra lani, ko je takšno resolucijo sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope, novembra lani pa je podobno resolucijo sprejel tudi evropski parlament. "Novembra, decembra in januarja smo nato čakali, da tudi Slovenija sledi številnim evropskim državam, ki so sledile pozivu Evropskega parlamenta, da sprejmejo podobno resolucijo, pa se to ni zgodilo," je dejal Janša. "S to resolucijo tudi pomagamo vladni koaliciji, da ne zatava še bolj v teh svojih zmedenih izjavah, ko enkrat pravijo, da Slovenija ne bo več pomagala Ukrajini, potem pa to nato naslednji dan popravljajo z izjavami, da bomo še pomagali tudi z orožjem," je dejal Janša.

Kot je poudaril, "obstaja na desetine razlogov, ki v skladu z mednarodnimi akti dejansko argumentirajo uvrstitev Ruske federacije, ki podpirajo mednarodni terorizem". Da Ruska Federacija skupaj s plačanci v Ukrajini izvaja zločine zoper človeško, dokazujejo množična grobišča, udari ruske vojske na infrastrukturne objekte energetske narave, ki služijo predvsem civilnemu prebivalstvu, ravnanje z vojnimi ujetniki, ki je v nasprotju z ženevskimi konvencijami, in množične deportacije otrok iz Ukrajine, je naštel Janša. "Mislim, da je skrajni čas, da se tudi Slovenija s to resolucijo pridruži tistim državam EU-ja, ki so se že pridružile tako resoluciji evropskega parlamenta kot resoluciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope," je poudaril.

Resolucija kot izraz podpore ukrajinskemu narodu

Stranka SDS v resoluciji na vlado apelira, da s sprejetjem akta še okrepi politično, humanitarno, gospodarsko in vojaško pomoč Ukrajini. "S sprejetjem resolucije bi dali podporo ukrajinskemu narodu, ki kaže neverjeten pogum, ko brani svojo domovino in se obenem bori za univerzalne vrednote svobode in demokracije, ter obsodili rusko invazijo na ukrajinsko ozemlje in njen narod," so v SDS-u zapisali v obrazložitvi.

Na vprašanje glede dogovarjanja o podpori predlogu resolucije v DZ-ju je predsednik SDS-a dejal, da se mu zdi podpora takšni resoluciji samoumevna, "razen če tisti, ki predstavljajo slovensko oblast in hodijo v Bruselj na sestanke EU-ja in Nata, tam govorijo nekaj, tukaj pa bodo ravnali drugače". "V tej resoluciji ni ničesar, kar bi odstopalo od uradnih stališč slovenske politike, močno pa odstopa seveda od izjave skupine rusofilov, ki smo jo pred časom prebrali, med katero so tudi neposredni podporniki sedanje oblasti," je dejal.

SDS z resolucijo o uvrstitvi Rusije med države, ki podpirajo terorizem

Fajon: Z uvrstitvijo Rusije na seznam podpornic terorizma bi kaznovali celoten ruski narod

Vsaka pobuda za uvrstitev Rusije na seznam držav, ki podpirajo terorizem, pomeni kaznovanje celotnega ruskega naroda, se je na pobudo SDS-a za sprejem resolucije odzvala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je dodala, je treba najti pot za začetek pogajanj za vzpostavitev trajnostnega in pravičnega miru v Ukrajini.

"Ne verjamem, da lahko to ustavi Vladimirja Putina v tej agresiji, da bo to ustavilo vojno, nasprotno, gre za prilivanje olja na ogenj," je dejala ministrica Fajon.

Kot je dodala, "moramo delati vse, da najdemo kanale za začetek pogajanj za trajnosten in pravičen mir", ki pomeni tudi, da ne s silo in ne z orožjem ne spreminjamo meja ukrajinske meje.

Pri tem je Fajon še poudarila, da Slovenija od vsega začetka ostro obsoja rusko brutalno agresijo v Ukrajini.

Ruska federacija je začela vojno na ukrajinskem ozemlju, je spomnila Fajon in opozorila, da gre za protipravno vojno, v kateri se Ukrajina, kot bi se tudi Slovenija, brani in prosi za pomoč. Znova je zatrdila, da bo Slovenija pomagala Ukrajini, dokler bo treba.

Golob: Ne potrebujemo novih deklaracij

Iz kabineta predsednika vlade pa so v odzivu na pobudo SDS-a po poročanju Radia Slovenija sporočili, da v evropski zakonodaji ni seznama držav, ki podpirajo terorizem. Tak seznam imajo Združene države, a nanj niso uvrstile Rusije. Vlada zato poziva, naj bodo prizadevanja slovenske politike doma in v tujini usmerjena v iskanje čim širšega soglasja glede vprašanj, povezanih z vojno v Ukrajini.

"Zdaj gre za to, da storimo vse za zaustavitev ruske agresije, za dosego premirja in za to, da bo končno dana priložnost diplomaciji," je sporočil premier Robert Golob. Kot je dodal, je bilo obsodb ruske agresije s strani Slovenije veliko, zato "ne potrebujemo vedno novih političnih deklaracij". Poudaril je, da ob prvi obletnici ruske agresije na Ukrajino potrebujemo politično enotnost tako doma kot na evropski ravni, Slovenija pa ostaja zavezana odločni podpori Ukrajini, "ker dejanja štejejo več kot besede in ker je to naša mednarodnopravna in predvsem moralna dolžnost".

V Evropskem parlamentu resolucijo podprli štirje slovenski evroposlanci

Novembra lani je resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva glasovalo 494 evropskih poslancev, medtem ko je 58 poslancev glasovalo proti, 44 pa je bilo vzdržanih. Resolucija ni pravno zavezujoča, temveč je šlo v prvi vrsti za močno politično sporočilo. V evropski zakonodaji namreč zaenkrat ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem, temveč ima EU le seznam terorističnih organizacij.

Resolucijo evropskega parlamenta so novembra lani podprli tudi vsi štirje slovenski poslanci, ki so člani družine EPP-ja – Milan Zver, Romana Tomc, Ljudmila Novak in Franc Bogovič. Velika večina skupine S&D je glasovala za resolucijo, vzdržalo se je devet njihovih poslancev. Med njimi sta tudi Milan Brglez in Matjaž Nemec. Resolucijo je prav tako podprla velika večina evropske družine Renew. Poslanca iz Slovenije Irena Joveva in Klemen Grošelj pa se glasovanja nista udeležila, je poročal časnik Delo.

V SDS-u bodo prihodnji teden razpravljali o morebiti interpelaciji vlade

Janša je na novinarski konferenci spregovoril tudi o nekaterih drugih aktualnih zadevah. Kot je dejal, bodo o pozivu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve k interpelaciji celotne vlade razpravljali na seji poslanske skupine SDS-a prihodnji teden. Poziv so v združenju izdali po vladni odločitvi o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Janša je sicer odločitev o združitvi muzejev označil za "izdajalsko dejanje".

Poslanska skupina SDS-a bo  prihodnji teden obravnavala poziv Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve k interpelaciji celotne vlade. Foto: BoBo
Poslanska skupina SDS-a bo prihodnji teden obravnavala poziv Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve k interpelaciji celotne vlade. Foto: BoBo

Janša je bil kritičen tudi do napovedane davčne reforme. Premier Robert Golob je namreč v ponedeljek v DZ-ju napovedal, da bo vlada predlog davčne reforme predstavila sredi marca, šla pa bo v smeri, da bodo bistveno bolj premožni za svoje premoženje pošteno plačali davke. Prvak SDS-a meni, da je omenjena napoved v nasprotju s tem, kar vlada počne. "Koraki so eno, obljube so drugo," je dejal Janša, ki je prepričan, da do tega ne bo prišlo, saj bi to pomenilo, da bi predstavniki na najvišjih državnih funkcijah obdavčili sami sebe. "Če zelo natančno beremo te napovedi, gre za poskus obdavčenja tistih, ki so najeli kredite in si zgradili hišo ali pa kupili stanovanja in ob tem plačali vse davke in s plačevanjem obresti tudi poganjali ekonomijo naprej," še meni Janša. V takšni potezi vlade tako tudi vidi "napad na blaginjo srednjega razreda".

Predsednik SDS-a se je dotaknil tudi zahtev upokojencev po višjih pokojninah. Kot je dejal, so najnižje pokojnine napad na dostojanstvo upokojencev, "napad na dostojanstvo generacije, ki je med drugim priborila tudi samostojnost Slovenije". Priznava sicer, da to ni problem, ki bi nastal v času aktualne vlade, ampak je "kolektivna krivica", ki jo Slovenija vleče skozi celotno slovensko osamosvojitev in tranzicijo, ko so se oblikovali in reformirali pokojninski sistemi. Prepričan je, da bi morala vlada nadaljevati delo prejšnje vlade in blažiti te krivice z rednimi in izrednimi uskladitvami pokojnin, pa tudi posameznimi dodatki. Ti naj bodo večji za tiste skupine upokojencev, ki imajo nižje pokojnine, predlagajo v SDS-u.

Ob tem se je Janša obregnil tudi ob ponedeljkov govor predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, ki je ob 31. obletnici izbrisa pozvala k razmisleku o noveliranju zakonov o izbrisanih in nadomestitvi termina izbrisani z izrazom žrtve. "Naravnost cinično je, da se zdaj govori o tem, kako morajo tisti, ki imajo 500 evrov pokojnine, ki so gradili to državo, plačevati odškodnino tistim, ki niso verjeli v to državo in ki so zavrnili slovensko državljanstvo in zdaj terjajo nekakšne odškodnine," je oster bil Janša.