31 poslancev trdi, da zakon nedopustno omejuje sosedsko pomoč, v nasprotju s podjetniško svobodo pa bi bilo, da obrtnik svoje pomoči ne bi mogel sosedu ponuditi brezplačno. Foto: MMC RTV SLO
31 poslancev trdi, da zakon nedopustno omejuje sosedsko pomoč, v nasprotju s podjetniško svobodo pa bi bilo, da obrtnik svoje pomoči ne bi mogel sosedu ponuditi brezplačno. Foto: MMC RTV SLO

Predlagatelji menimo, da so nekatere ključne rešitve v zakonu povsem neustrezne, saj novela zakona ne prinaša nič novega, kar bi dejansko preprečevalo delo na črno oziroma odpravilo negativne posledice le-tega.

Izvleček iz zahteve za razpis referenduma
Bodo to leto vsaj trije referendumi?

Dejstvo, da med 31 podpisi manjka podpis novoimenovane poslanke SNS-a Sare Viler, kaže na to, da so bili podpisi zbrani že pred glasovanjem v državnem svetu, obrazložitev poslancev pa je, razen v eni točki, v celoti prepisana od obrazložitve skupine desetih svetnikov, ki so predlagali glasovanje o vetu na zakon, je poročal Dnevnik.

V poslanski skupini največje opozicijske stranke so vložitev zahteve za MMC-potrdili. Pobuda je bila na vodstvo državnega zbora vložena v torek zvečer.

GLAVNI OČITKI IZPODBIJANEMU ZAKONU
1. Nedopustno omejevanje sosedske pomoči.
2. Neustrezna ureditev kratkotrajnega dela za osebe, ki opravljajo samostojno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji.
3. Napačen cilj zakona.
4. Nesorazmerne sankcije za fizične osebe in nedorečene posledice pri odkritju dela na črno.
5. Neustrezna opredelitev pojma "brezplačno delo", ki vnaša nejasnosti v definicije izjem od dela na črno, določenih v 11. členu sprejetega zakona.
Besedilo zahteve za razpis referenduma (.doc)

Poslanci v svoji obrazložitvi trdijo, da ni prav, da se človeka, ki ga zalotijo pri delu na črno in največkrat sploh ne ve, da dela na črno, kaznuje s 1.000 evri, in ne zdi se jim prav, da se z enako kaznijo kaznuje tudi tiste, ki po rednem delu delajo še na črno. Po drugi strani se jim zdi primerna določba zakona, ki pravi, da mora delodajalec delavca, ki ga je zaposlil na črno, redno zaposliti in mu za nazaj plačati prispevke, a se zdi poslancem ta del zakona premalo natančno zapisan.

Referendum naj bo skupaj z referendumom o pokojninski reformi
Od državnih svetnikov pa so prepisali obrazložitev v delu, kjer trdijo, da zakon nedopustno omejuje sosedsko pomoč, v nasprotju s podjetniško svobodo pa bi bilo, da obrtnik svoje pomoči ne bi mogel sosedu ponuditi brezplačno. Kratkotrajno delo na kmetijah se jim zdi neustrezno urejeno, ker pomeni, da prijatelji na kmetijah ne bi mogli več pomagati. Menijo še, da je cilj zakona, ker poostruje nadzor, napačen, opredelitev pojma brezplačno delo neustrezna in nejasna (zakon določa, da je brezplačno delo tisto, za katerega oseba ne sme prejeti dohodka ali druge materialne koristi).

Poslanci SNS-a in SDS-a predlagajo, da bi se referendum o zakonu o preprečevanju dela na črno izvedel skupaj z referendumom o pokojninski reformi. Zdaj se mora v enem tednu od vložitve zahteve za razpis referenduma sestati državni zbor in sprejeti akt o razpisu referenduma. Od takrat lahko preteče najmanj 30 in največ 45 dni, razen če državni zbor referenduma ne preloži na poznejši čas, a se morata s tem strinjati dve tretjini navzočih poslancev.
"Neverjetno je, da ta vlada ni razumela ključnih stvari. Če pogledate, ima tam med 15- in 18-odstotno podporo. Mislim, da je to absolutno dovolj velik argument, da bi se ta vlada morala zamisliti in brezpogojno odstopiti," je v imenu poslanske skupine SDS-a povedal poslanec Marijan Pojbič. "Dela se razlika med ljudmi, ki so sosedje, ki v neposredni bližini kraja izvajanja delajo na črno, tisti, ki so oddaljeni, pa dejansko ne izvajajo dela na črno," pa je na konferenci za novinarje dejal poslanec SNS-a Miran Györek.

Svetlik: Referendum škodljiv za državo in njene državljane
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je zahtevo za referendum o delu na črno ocenil kot dejanje, "ki je škodljivo za državo in njene državljane". Gre namreč za zakon, ki sosedsko pomoč izvzema iz dela na črno, opozarja minister in dodaja, da je v primerjavi s zdajšnjim zakonom dodano samo določilo, ki takšno pomoč omejuje tistim, ki dejavnost opravljajo kot svojo pridobitno dejavnost.

Sosedska pomoč brez plačila in materialne koristi nikakor ni omejena in je tudi nikoli nismo želeli omejiti, je še dejal Svetlik in opomnil, da je ta zakon pomemben korak k omejevanju sive ekonomije.

LDS: Janša Pahorjev uspeh očitno dojema kot svoj neuspeh
V LDS-u so v sporočilu za javnost zapisali, da nasprotniki reform uporabljajo enak odziv na vse ukrepe. "Trdijo namreč, da podpirajo reforme, saj so nujne, hkrati pa jim nasprotujejo z utemeljitvijo, da se je vlada premalo potrudila v dialogu z zainteresirano javnostjo, zaradi česar so reforme nesprejemljive in jih je zato potrebno zavrniti in spremeniti," so zapisali in dodali, da je izgovarjanje na nedosežena soglasja v strukturnih reformah zavajanje javnosti, resnični razlog pa je nasprotovanje spremembam, "saj Janša Pahorjev uspeh očitno dojema kot svoj neuspeh".

Predlagatelji menimo, da so nekatere ključne rešitve v zakonu povsem neustrezne, saj novela zakona ne prinaša nič novega, kar bi dejansko preprečevalo delo na črno oziroma odpravilo negativne posledice le-tega.

Izvleček iz zahteve za razpis referenduma
Bodo to leto vsaj trije referendumi?