Kekec je prepričan, da je v Sloveniji bolj problematična korupcija kot medsosedska pomoč. Foto: MMC RTV SLO
Kekec je prepričan, da je v Sloveniji bolj problematična korupcija kot medsosedska pomoč. Foto: MMC RTV SLO

Svetlik je dejal, da je v DS-u prevladal razum, vendar pa ni izključil možnosti referenduma o tem zakonu. "Pri nas težko pričakuješ kar koli in moraš biti pripravljen na vse," je dodal in še enkrat poudaril, da je zakon dober.

"Napačni cilji zakona"
Bojan Kekec,
prvopodpisani pod zahtevo po vetu zakona, povedal, da je zakon neživljenjski in napačno usmerjen. Po njegovem mnenju se s tem zakonom znova pritiska na "malega" človeka. Poudaril je, da vlada s tem zakonom ne bo rešila krize v podjetništvu, ampak bo samo še dodatno prizadela najnižje sloje.

Izpostavil je problematiko korupcije in gospodarskega kriminala, ki po njegovem mnenju veliko bolj škodita slovenskemu gospodarstvu kot pa medsosedska pomoč. "Z delom ni še nihče obogatel," je poudaril Kekec in dodal, da je ta zakon tipičen represivni zakon, namenjen temu, da ljudi še dodatno omeji.

"Predlagani zakon sledi tistemu iz leta 2000"
Minister za delo in predlagatelj zakona Ivan Svetlik je svetnikom zatrdil, da je omejitev medsosedske pomoči zapisana že v zdaj veljavnem zakonu iz leta 2000. Predlagani zakon pa se pri medsosedski pomoči dodatno osredotoči le na delo pravnih oseb.

Po ministrovih besedah predlagani zakon ni nečloveški in cilj tega zakona ni "udariti po malem človeku", ampak uspešno urejanje delovnih razmerij in zmanjševanje dela na črno, ki je po besedah ministra velika težava slovenskega gospodarstva ter njegovega spodbujanja in oživljanja v času po gospodarski krizi. Svetlik je omenjeni zakon primerjal in povezal z zakonom o malem delu, ki je v določenih delih tudi namenjen omejevanju dela na črno.

"Približujemo se DDR-u"
Državni svetnik Jože Reven je veto podprl, ker se mu zdi zakon nenatančen in postavlja dodatne administrativne težave podjetnikom. Problematičen pa se mu zdi tudi nadzor nad delom na črno, predvsem nadzorovanje medsosedske pomoči, kjer bi lahko nastale težave ob prijavah brez kakršnih koli dokazov. "Gremo po poti DDR-a, ko bo lahko vsak špicelj in ko bo lahko nekdo podal lažno prijavo, če se s sosedom ne bo razumel," sklene Reven.