Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je prepričan, da je v Sloveniji
Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je prepričan, da je v Sloveniji "preveč tistih, ki gradijo svoje bogastvo na revščini drugih". Foto: BoBo

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič meni, da je treba spremeniti odnos in definicijo minimalne plače, ki jo številni delodajalci označujejo "kot vir vsega zla na trgu dela pri nas". "570 evrov je minimum za osem ur garanja," je prepričan Semolič, ki meni, da je preveč tistih, "ki gradijo svoje bogastvo na revščini drugih".

Poudaril je, da za nekatere delodajalce ni nikoli "pravi čas za dvig minimalne plače", pri čemer je dodal, da za izplačila nagrad v istih podjetjih ni nikoli kakršnih koli pomislekov.

Andreja Poje, svetovalka za ekonomsko področje ZSSS-ja, je povedala, da je minimalna plača eden izmed najpomembnejših instrumentov na trgu dela, ki jo imajo vse države EU-ja. Slovenska minimalna plača je po mnenju ZSSS-ja postavljena na nizki ravni, kar naj bi bil razlog za materialno prikrajšanost prejemnikov. Izpostavila je opozorilo mednarodne organizacije dela, ki meni, da bi morala biti ta plačna postavka postavljena dovolj visoko za zagotavljanje dostojnega življenja in hkrati dovolj nizko, da predstavlja plačno dno.

V Sloveniji je po njenem mnenju težava v definiciji minimalne plače, ki določa, da je to minimalna plača za polni delovni čas z vsemi dodatki. Dodajo se samo nadure. "Ne glede na to, ali nekdo dela ponoči, nekdo pa čez dan, bosta oba prejela minimalno plačo," kar po mnenju Pojetove ni prav. Poudarila je, da bi bilo treba spremeniti definicijo, da bi postala plačno dno, v njo pa ne bi bili všteti dodatki za posebne pogoje dela, za neugoden delovni čas, delovno dobo in delovno uspešnost.

Druga težava minimalne plače je po besedah Pojetove višina plače, ki "ne omogoča dostojnega življenja in s tem ne izpolnjuje svojega poslanstva". Pojasnila je, da so večkrat pozvali ekonomsko-socialni svet, da bi to področje uredili, "vendar do sprememb ni prišlo."

"Izkoriščanje delavcev ne bo povečalo konkurenčnosti"
"Konkurenčnost je sposobnost države, da pod pogoji svobodne konkurence proizvaja dobrine in storitve, ki ustrezajo tako njenim potrebam kot potrebam svetovnega trga. Ustrezna proizvodnja in ponudba storitev ohranjata povečevanje dohodka in s tem blaginjo prebivalstva. Na žalost pa večina meni, da je konkurenčnost to, da s čim manjšimi stroški ustvarijo čim večje dobičke. Blaginja prebivalstva sploh ni pomembna, pomembna sta dobiček in denar," je pojasnil Ladislav Rožič, izvršni sekretar za ekonomsko področje ZSSS-ja.

Poudaril je, da Slovenija glede na oceno Svetovnega gospodarskega foruma pri zagotavljanju konkurenčnosti zaostaja na področjih institucij, inovacij, podjetniške razvitosti, velikosti trga, tehnološke opremljenosti in razvoja, razvoju finančnih trgov, učinkovitosti trga dela ter učinkovitosti trga dobrin. Ob tem je dejal, da najbolj zaostajamo na področju finančnih trgov, naložbah in velikosti trga.

Opozoril je še, da je omejen dostop do financiranja glavni vzrok za nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva. Prav tako pa je po njegovem mnenju premalo podjetij, ki ustvarjajo proizvode z visoko dodano vrednostjo, kar je po njegovih besedah posledica premajhnega vlaganja v tehnološki razvoj.

"Čas za spremembe gospodarstva"
Rožič meni, da je treba spremeniti strukturo gospodarstva in izvoza, "ker se stroškov dela ne more več zniževati, sploh pa ne za toliko, da bi lahko konkurirali izvoznikom iz držav, ki imajo nekajkrat cenejšo delovno silo". Prepričan je, da zniževanje stroškov dela in plač "vsako družbo pripelje do propada."