"V zadnjih šestih mesecih smo intenzivno delali, prepoznali probleme, zastavili prioritete, predvideno časovnico in aktivnosti. Če mi boste to omogočili, bomo delo nadaljevali takoj," je uvodoma dejal Zajc. Foto: BoBo

Odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor je predstavitev kandidata za ministra za okolje in prostor Simona Zajca z 10 glasovi za in petimi proti ocenil kot ustrezno. Če ga v sredo na glasovanju potrdi še celoten DZ, Simon Zajc napoveduje takojšnje nadaljevanje že zastavljenega dela na ministrstvu. "Mislim, da smo pod vodstvom ministra Lebna pravilno prepoznali probleme, si zastavili prioritete in časovnice, in moj glavni fokus bo, da te prioritete in te aktivnosti izpeljemo do konca in da se problemi, s katerimi se soočamo, ne vlečejo več v naslednje mandate," je dejal v svoji predstavitvi pred odborom.

Zelena luč Simonu Zajcu za okoljskega ministra

Zajc je na začetku dejal, da je z delom na ministrstvu že seznanjen in da ima namen nadaljevati delo dozdajšnjega ministra Jureta Lebna. "Ohraniti moramo tempo in način dela, zavedam se, da imamo čas do leta 2020, potem se začne predsedovanje Svetu EU-ja."

Pod prvo točko je Zajc poudaril osvežitev gradbene zakonodaje, saj je v njem po njegovih besedah še nekaj prostora za optimizacijo. Zajc meni, da bi morali jasneje omejiti ničnost gradbenih poslov in upoštevati odločbo ustavnega sodišča glede pravice do doma. Hkrati bi se po novem prijava začetka del podala na gradbeno inšpekcijo in ne več na upravno enoto oziroma na ministrstvo za okolje. Kmetom za širjenje kmetij v določenih primerih ne bi bilo več treba čakati na občinski prostorski načrt. Prav tako se v primerih, ko ni treba izvesti vplivov na okolje, lahko pohitri postopke za gradbeno dovoljenje. Predlog sprememb bi do poslanskih skupin lahko prišel že prihodnji teden, v odločanje pa bi ministrstvo vključilo še občine.

Na drugem mestu je Zajc predstavil stanovanjsko problematiko, ki zadeva predvsem mlade, ki težko pridejo do stanovanj. Predlagal je, da bi država mladim družinam jamčila za posojila in s tem banki olajšala odločitev za odobritev posojila. Če družina ne bi mogla plačevati posojila, bi država prevzela posojilo in tudi stanovanje, a bi družina v stanovanju lahko ostala. Zajc je še dodal, da bo sklad gradil stanovanja le še za oddajo, ne za prodajo, neprofitna stanovanja pa bodo ukinjena, nadomestila jih bodo stroškovna, predlaga.

Simon Zajc glede gradnje sežigalnice:
Simon Zajc glede gradnje sežigalnice: "Za svoje odpadke moramo poskrbeti sami." Foto: BoBo

"Odpadkovno zakonodajo bo treba sprejeti do konca leta, saj ne želimo, da se ponovijo problemi kopičenja odpadne embalaže," je dejal Zajc in predlagal, da se plačevanje embalažnine za proizvajalce, ki zdaj plačujejo le, če dajo na trg 15 ton embalaže ali več, premakne na "nič ton" in se torej plača vsak gram embalaže, ki pride na trg. Pri tem je Zajec poudaril, da bodo podjetja morala o embalažnini poročati štirikrat letno, ne le enkrat. Ministrstvo bo težilo tudi k temu, da družb za upravljenje odpadne embalaže ne bi bilo več šest, temveč le še ena.

Glede na to, da se podnebje hitro spreminja in je vse več naravnih nesreč, je Zajc obljubil prožnejšo zakonodajo v primeru naravnih nesreč. Po novem se bo država lahko vključila v pomoč tudi, kadar bi imela občina za manj kot 2 milijona evrov škode, kar do zdaj ni bilo mogoče. Zajc je omenil še spremembe zakonodaje glede dimnikarskih storitev in spremembe zakona o varovanju okolja. Pri zadnjem je omenil ustanovitev posebnega sklada, ki bi omogočil hitrejšo sanacijo degradiranih območij.

Zaslišanje kandidata za okoljskega ministra

Pomembna naloga bo tudi priprava dolgoročne podnebne strategije: "Cilj države mora biti, da do sredine stoletja postanemo ogljično nevtralna država," je izpostavil. To za sabo potegne celo vrsto vprašanj, na katere moramo najti odgovore ‒ kaj bomo s prometom, kako bomo prilagodili kmetijstvo, od kje bomo dobivali električno energijo, potrebovali bomo zeleno davčno reformo, nujno bo zagotoviti, da bo prehod na nizkoogljično družbo socialno pravičen, je dejal.

Sicer pa se je med drugim izrekel proti hidroelektrarnam na Muri, ki jih v tem mandatu "ne bomo gradili". Prav tako je proti postopku hidravličnega lomljenja oz. frackingu. Spomnil je, da postopki na Agenciji RS za okolje še tečejo, zagotovil pa je, da sam še ni doživel nobenih neprimernih pritiskov potencialnih vlagateljev ali tuje države. "Če jih bom, bom to prijavil pristojnim institucijam," je poudaril.

Ob zaključku svoje predstavitve pred Odborom za infrastrukturo, okolje in prostor je Zajc dejal, da svoj prvi obisk načrtuje v Občini Piran, in sicer glede iskanja rešitve za Jernejev kanal. Dodal je, da bo pri Ekosistemih treba ponoviti razpis za sanacijo, v dveh letih bo saniranih 10 celjskih vrtcev, nadaljevala se bo intenzivna sanacija Mežiške doline. "Glede HE na Muri nadaljujemo aktivnosti, nadaljevali bomo tudi svet nevladnih organizacij, saj se je do zdaj izkazal za zelo produktivnega," je svoj nagovor članom odbora sklenil Zajc.

Bi Zajc kot minister gradil sežigalnico odpadkov?

Na vprašanje glede toplotne obdelave odpadkov je Zajc odgovoril, da "mora vsaka država poskrbeti za svoje odpadke". Zavzel se je za samozadostnost Slovenije pri končni obdelavi odpadkov. Ministrstvo za okolje in prostor je že izvedlo javno razpravo na temo morebitne sežigalnice, Zajc je že tudi poslal dopis na združenje občin, da preverijo, ali je katera od občin zainteresirana, da se tak obrat zgradi pri njih.

Zaslišanje Simona Zajca

Zajc je sicer prepričan, da glede na količino odpadkov novega objekta ne potrebujemo, ampak lahko prilagodimo obstoječe. Pri tem pa bi, če bi se odločili za sežigalnico, država morala določiti količino in vrsto odpadkov, ki bi bili toplotno obdelani, sprejeti odločitev o najboljši tehnologiji, izvajati bi bilo treba stalni monitoring, podatki o njem pa bi morali biti vsem na voljo na spletu. In ne nazadnje, tak obrat bi moral biti neprofiten, je še poudaril.

Zajc bo v primeru potrditve v DZ na položaju ministra za okolje in prostor zamenjal Jureta Lebna, ki je odstopil s položaja, potem ko se je znašel pod plazom očitkov glede naročila makete za drugi tir železniške proge Divača-Koper, ki jo je vlada Mira Cerarja marca lani postavila v Kopru, sam pa je bil vodja tega projekta.

Šabeder je napovedal, da bo zagrizel v trdo uveljavljene prakse, ki jih je treba prekiniti. Foto: BoBo
Šabeder je napovedal, da bo zagrizel v trdo uveljavljene prakse, ki jih je treba prekiniti. Foto: BoBo

Zaslišanje Šabedra bo odbor nadaljeval v torek zjutraj

Odbor DZ-ja za zdravstvo še ni odločil o primernosti Aleša Šabedra za funkcijo ministra za zdravje. Ker poslanci do začetka seje DZ-ja niso izčrpali vseh vprašanj za kandidata, bodo njegovo zaslišanje nadaljevali v torek zjutraj.

Slišati je bilo tudi več kritik glede Šabedrove predstavitve, češ da gre bolj za "povzetek stanja v zdravstvu" kot predstavitev konkretnih ukrepov in rešitev. Več poslancev, tako opozicijskih kot koalicijskih, je zato ministrskega kandidata pozvalo, naj se konkretneje opredeli do morebitne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot je dejal, gre za to, da je treba najti vzdržen in dolgoročen model financiranja, zato je to stvar poglobljenega pristopa in uskladitve na nacionalni ravni. "To ni volja in osebna odločitev resornega ministra," je poudaril in dodal, da gre za vprašanje koalicijskega usklajevanja.

Na dodatna vprašanja poslancev o svojem stališču pa je priznal, da "ta trenutek ne ve, kaj je najboljša rešitev". Zagotovil pa je, da ni povezan s kakšno od zavarovalnic in torej ni v koliziji interesov, pač pa se "vedno lahko odloči po najboljši in svobodni volji".

Šabeder bi najprej reševal problem čakalnih dob

Šabeder je v predstavitvi pred matičnim odborom DZ-ja sicer poudaril, da je državljanom treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo in dodal, da je povabilo za ministrsko kandidaturo sprejel z veliko odgovornostjo. "Odločitev ni bila lahka. Ne zato, ker bi se bal prevzeti enega najtežjih resorjev v državi, temveč zato ker z ekipo v UKC-ju še nismo zaključili dela," je pojasnil. Dejal je, da je med vodenjem ljubljanskega kliničnega centra, na čelu katerega je bil dobro leto, spoznal kompleksnost slovenskega zdravstvenega sistema in uvidel ukrepe, ki jih ta potrebuje.

Zadovoljen bolnik potrebuje čim krajše čakalne dobe, ki se jih je po oceni Šabedra treba lotiti nemudoma. Nujno je pristopiti k čiščenju čakalnih seznamov, znova zbrati podatke na nacionalni ravni in na podlagi tega pripraviti ukrepe, kot so načrtovanje dodatnih programov in proaktivno usmerjanje v področja, kjer narašča število bolnikov. Prav tako je po Šabedrovih besedah treba izvesti strokovni in poslovni nadzor sistema naročanja.

Kakor koli pregledamo številke, je družinskih zdravnikov premalo

Zaslišanje kandidata za ministra za zdravje

Spregovoril je tudi o težavah v primarnem zdravstvu. Kot je dejal, je družinskih zdravnikov, "kakor koli prelagamo številke", v Sloveniji premalo, zato primarno zdravstvo potrebuje strukturne spremembe. Po njegovih besedah je treba narediti analizo in najti razloge za pomanjkanje kadrov, pripraviti načrt izobraževanja, razpisovati specializacije glede na potrebe, dogovoriti standarde in normative, učinkovito povezati specialiste na vseh treh ravneh ter zadržati šolan kader v Sloveniji.

"S tem, ko imamo premalo družinskih zdravnikov, nam manjka 'gate keeperjev', zato je tudi priliv na sekundarno in terciarno raven vsako leto večji," je še opozoril Šabeder. Po njegovih besedah bo zato treba določiti ustrezne uteži glavarinskih količnikov, zgornje meje obremenitev pa zniževati za pet odstotnih točk do ciljnega normativa, ki je bil dogovorjen z zdravniškim sindikatom. Kot je dodal, bo treba tudi zmanjšati število aneksov in sprememb splošnega dogovora.

Šabeder je napovedal sistemski pristop pri krajšanju čakalnih dob. Foto: BoBo
Šabeder je napovedal sistemski pristop pri krajšanju čakalnih dob. Foto: BoBo

Zmanjšanje administrativnih obremenitev v zdravstvu

Kot enega ključnih ciljev je omenil tudi zmanjšanje administrativnih obremenitev v zdravstvu, saj zdravstveni kader, ki je že tako preobremenjen, izgublja čas z administrativnim delom. Zato je treba uvesti ustrezno informacijsko podporo, je poudaril kandidat za ministra.
Obstoječi informacijski sistem po njegovem mnenju ne daje dovolj kakovostnih podatkov za odločanje, sistem e-zdravja pa po njegovem mnenju ponuja dobro infrastrukturo, ki pa jo premalo izkoriščajo. Kot je poudaril, je nujna standardizacija poslovnih rešitev in programske opreme. Opozoril je še, da Slovenija nima strategije e-zdravja ter da bi bolniki morali imeti dostop do svojih podatkov in cen zdravstvenih storitev.

Zaslišanje Aleša Šabedra

Med cilji je Šabeder navedel tudi posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kjer je treba zagotoviti dostopnost pravic in uravnotežiti financiranje zdravstva. Če bo postal minister, namerava spremeniti tudi zakon o upravljanju zdravstvenih zavodov, ki bi morali biti vodeni bolj fleksibilno, kot so danes. Če bomo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bo treba zagotoviti stabilen in dolgoročen vir financiranja, je poudaril Šabeder in med mogočimi predlogi navedel dvig prispevne stopnje po načelu solidarnosti, davek na zdravstvo ter davek na alkohol, tobak in sladke pijače. Med ključnimi nalogami, ki so pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa je Šabeder omenil izračun dejanskih storitev zdravstvenih storitev.

Dosedanji direktor UKC-ja Ljubljana, sicer pa ekonomist, Aleš Šabeder bo v primeru potrditve v DZ-ju na položaju ministra za zdravje zamenjal Sama Fakina, ki je odstopil zaradi zdravstvenega stanja, skupaj z njim pa je mandat prenehal tudi državni sekretarki Pii Vračko.