Foto: Reuters
Foto: Reuters
V tokratnem svežnju bodo enkratni solidarnostni dodatek med drugim prejeli upokojenci, študenti in družine. Foto: BoBo
V tokratnem svežnju bodo enkratni solidarnostni dodatek med drugim prejeli upokojenci, študenti in družine. Foto: BoBo

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oziroma delujejo okrnjeno.

Država bo podjetjem financirala nakupe antigenskih hitrih testov, na voljo bodo imela posebna posojila z državnim jamstvom, podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, uvaja pomoč prostovoljnim gasilcem ter določa vrsto ukrepov za kmetijstvo.

Predvsem pa je vlada v postopku sprejemanja poudarjala socialno noto tokratnega protikoronskega zakona. Predvideno je namreč izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najranljivejšim skupinam – upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki, novorojenčkom.

V PKP 7 vrsta enkratnih dodatkov: Kaj pripada komu?

Za čas epidemije zakon določa tudi denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, verskim uslužbencem pa za tri mesece mesečni temeljni dohodek v znesku 700 evrov. Zaposleni v javnem zdravstvu in domovih za starejše občane, ki delajo z bolniki s covidom-19, bodo do konca leta 2021 prejemali za najmanj 30 odstotkov višje plače.

Sporna določba o odpovedi delovnega razmerja

V postopku obravnave je največ razburjenja povzročila določba, po kateri bo mogoče zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, odpovedati delovno razmerje brez navedbe razloga. Vlada jo je pojasnjevala s pričakovanji, da bo tako več mladih dobilo priložnost za zaposlitev, medtem pa so na nogah sindikati, ki trdijo, da gre za enostranski poseg v zakon o delovnih razmerjih.

Čeprav ne gre za blažitev posledic epidemije, je državni zbor v zakon zapisal tudi dopolnilo SMC-ja, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplačajo zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021.

Sindikat Mladi plus ministrstvu očita zavajanje in manipuliranje

Da upokojevanje starejših delavcev, kot ga določa sedmi protikoronski zakon, ne bo v ničemer pripomoglo k povečanju zaposlitvenih možnosti za mlade, pa so prepričani v Sindikatu Mladi plus. Ministrstvu očitajo, da zavajajo in manipulirajo. Na ministrstvo so danes tudi vrnili "buče, ki jih minister prodaja javnosti".

Kot je dejala predsednica sindikata Tea Jarc, s sprejetim ukrepom ne bo nastalo popolnoma nobeno delovno mesto za mlade, saj je Slovenija že več let priča fleksibilizaciji trga dela, na katerem se mladi težko zaposlujejo, sploh za nedoločen čas. Redko se zgodi, da bi upokojene delavke in delavce nadomestili mladi, ki bi zasedli njihovo delovno mesto s pogodbo za nedoločen čas, je izpostavila.

Kot je opozorila, ukrep ne daje popolnoma nobene zaveze, da bi denimo delodajalec, ki se bo lahko zdaj brez razloga znebil starejšega delavca, moral na to isto delovno mesto zaposliti mlado osebo, in sicer za nedoločen čas. "Posledice torej ne bodo v tem, da bo več mladih dobilo zaposlitev, ampak zgolj v tem, da se bo zdaj mogoče lažje znebiti starejših delavk in delavcev. Vse to pa bo vodilo v absentizem starejših in s tem v slabši ekonomski položaj ljudi, ki bodo kljub sposobnosti za delo morali preživeti z mizernimi pokojninami," je poudarila.

Ministrstvo za delo sporoča, da z upokojevanjem starejših delavcev naslavlja problematiko zaposlovanja mladih. Foto: Reuters
Ministrstvo za delo sporoča, da z upokojevanjem starejših delavcev naslavlja problematiko zaposlovanja mladih. Foto: Reuters

Ministrstvo: Ukrep nikomur ne onemogoča ali preprečuje dela

Na trditve sindikata Mladi plus pa se je medtem odzvalo tudi pristojno ministrstvo. Kot so sporočili, podatki kažejo, da je v Sloveniji v obdobju krize za petino več brezposelnih mladih kot prej, v splošnem pa je delež brezposelnih večji za tretjino. "To situacijo moramo nasloviti," so poudarili.

Po njihovih navedbah pri ukrepu ne gre za ustvarjanje medgeneracijskega konflikta, saj spodbuja zaposlovanje vseh skupin oseb, med njimi dolgotrajno brezposelnih starejših.

Kot so izpostavili, je mlade epidemija že sedaj hudo prizadela, na kar opozarjajo tudi sami. "Pred nami je zelo verjeten scenarij iz leta 2013, ko je zaradi takratne gospodarske krize prišlo do najvišje stopnje brezposelnosti mladih do tedaj. To želimo preprečiti, preden bo prepozno," so poudarili.

Ponovno so izrazili tudi nasprotovanje uporabi izraza prisilno upokojevanje, saj je po njihovem mnenju zavajajoč. Ukrep namreč vsem zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje ob soglasju zaposlenega in delodajalca, omogoča nadaljevanje dela.

"Nihče in noben ukrep nikomur ne onemogoča ali preprečuje dela. Vsi z izpolnjenimi pogoji, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, se bodo tudi lahko na novo zaposlili, tudi pod boljšimi pogoji in na za njih prilagojenih delovnih mestih," so poudarili.

Naša skupna odgovornost bi morala biti, da za prihodnje mesece ustvarimo pogoje, ki bodo odpirali zaposlitvene možnosti vsem delovnim sposobnim, opozarjajo na ministrstvu: "To je vloga vlade in vseh, ki zastopajo državljane v vseh starostnih obdobjih."

"Verjamemo, da to tudi od nas pričakujejo mladi in vsi ostali. Zato ne moremo pristati na nasprotovanje ukrepu, ki v prvo vrsto postavlja reševanje zaposlitvene krize med mladimi, in pozivamo Sindikat Mladi plus, da to prepozna in podpre v korist vseh mladih," so še navedli.