V stavkovnem sporazumu iz leta 2018 se je vlada zavezala, "da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (vključno z javnimi zavodi s področja zdravstva in sociale, visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb, katerih podpisnica je, upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, na prihodkovni in odhodkovni strani," so pojasnili v Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS).

O tem vprašanju so spregovorili tudi v sredo na pogajanjih med predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja. Vladna stran, ki jo zastopa minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je po navedbah sindikata dala zavezo, da bo do prihodnje seje konec avgusta ali v začetku septembra pripravila stališče vlade do tega vprašanja. Vendar pa je predstavnik ministrstva za kulturo tudi v sredo ponovil, da po njihovem mnenju "vlada zavez iz stavkovnega sporazuma ni dolžna spoštovati, saj ni podpisnica kolektivnih pogodb, ki jih v javnem zavodu sklepajo generalni direktor in reprezentativni sindikati".

SNS: Vlada mora zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe

V sindikatu novinarjev vztrajajo, "da ima v zvezi z izpolnjevanjem zavez iz sporazuma vlada v okviru obstoječega sistema financiranja v rokah škarje in platno", ter opozarjajo, "da mora v skladu z zakonom o RTV-ju Slovenija vlada zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe, ustanovitelj in vodilni organi RTV-ja Slovenija so dolžni zagotoviti zadostna sredstva, za kar so tudi odškodninsko odgovorni".

Kot so spomnili, RTV Slovenija sredstva za izvajanje svojih (z zakonom določenih) dejavnosti pridobiva iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija, ki ostaja nespremenjen od leta 2012 in se ne usklajuje z inflacijo, in iz sredstev državnega proračuna, ki so majhna glede na obseg dejavnosti. Lani, denimo, so znašala približno 4,2 milijona, od katerih je bila več kot polovica na račun "covidnih dodatkov", so navedli.

Javni zavod brez dodatnega denarja za manjšinske programe in arhiviranje

Pri tem so poudarili, da je, denimo, država lani za manjšinske programe namenila približno 1,8 milijona evrov, stroški produkcije na leto pa so okoli 11 milijonov evrov. Preostanek v javnem zavodu tako financirajo iz rtv-prispevka ali iz tržne dejavnosti. "Toda dejavnosti, ki bi se po zakonu morale financirati iz državnega proračuna, se ne bi smele financirati iz prispevka državljank in državljanov," so poudarili v sindikatu. Omenili so tudi področju arhiviranja, ki javni zavod letno stane približno dva milijona evrov, a iz proračuna ne dobijo nič.

V sindikatu menijo, da bi moral biti poslovni in ekonomski položaj znan tako parlamentu kot vladi, saj imata številne svoje predstavnike tako v nadzornem kot programskem svetu RTV Slovenija. Vlado zato pozivajo, da izpolni svoje zaveze iz sporazuma, od generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha pa pričakujejo, da bo nadzorni in programski svet seznanil "z zaostalimi in prihodnjimi obveznostmi vlade iz sporazuma, od vseh skupaj pa, da začnejo iskati rešitve, kako bodo te tudi plačane".