"Da naložba v Cinkarni Celje za državo ni strateška in jo torej velja prodati, je razvidno tudi iz delovne različice strategije o upravljanju naložb države, ki jo je pripravila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države," meni Sonja Kos. Foto: MMC RTV SLO/T. O.
ZSSS
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so zato vlado so zato pozvali, naj ravna odgovorno, sicer se ji lahko zgodi ulica. Foto: MMC RTV SLO

Na novinarski konferenci je predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki sodi pod okrilje ZSSS-ja, je Tomaž Kumer pojasnil, da se kemična dejavnost v Sloveniji doslej ni spopadala s hudimi težavami, a se je to zdaj spremenilo.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so zato vlado pozvali, naj ravna odgovorno, sicer se ji lahko zgodi ulica.

Naložba v Cinkarni Celje ni strateška
"Temu je botrovala insolventnost holdingov Zvon ena in Zvon dva, ki sta imela večje lastniške deleže v nekaterih družbah iz dejavnosti, med drugim v Cinkarni Celje," je izpostavila sekretarka omenjenega sindikata Sonja Kos. Po njenih pojasnilih so bili ti deleži pri bankah zastavljeni kot garancija za posojila, banke upnice, med njimi naj bi prednjačila NLB in NKBM, pa zahtevajo njihovo prodajo.

Poleg tega se v določenih družbah po njenih besedah pojavljajo tudi lastniški deleži Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). Kad ima v Cinkarni Celje prek 20 odstotkov, Sod pa prek 10 odstotkov. Oba paradržavna organa naj bi se zdaj zavzemala za hitro prodajo teh deležev.

"Da naložba v Cinkarni Celje za državo ni strateška in jo torej velja prodati, je razvidno tudi iz delovne verzije strategije o upravljanju z naložbami države, ki jo je pripravila agencija za upravljanje z naložbami države," je še opozorila Kosova.

Žagar: Cinkarna je dobrostoječe izvozno podjetje
Za predsednika izvršnega odbora Sindikata kemične, nekovinske in gumaste industrije Cinkarne Celje Marina Žagarja je to nesprejemljivo. Kot je izpostavil, je Cinkarna dobrostoječe izvozno podjetje, ki ustvari 85 odstotkov prihodkov na "izredno zahtevnih tujih trgih" in na segmentu proizvodnje titanovega dioksida pokriva 1,5 odstotka vse svetovne proizvodnje.

V Cinkarni se po njegovih besedah bojijo sovražnega prevzema s scenarijem zaprtja dela proizvodnje in z izčrpavanjem najbolj dobičkonosnega dela podjetja, kar bi bilo "zelo slabo za več kot 1000 zaposlenih, za razvoj in za znanje".

"Glede na to, da podjetje zelo veliko vlaga v ekologijo in ohranjanje okolja - med letoma 2000 in 2007 je v okoljske naložbe vložilo 25 milijonov evrov, v prihodnjih treh letih pa namerava še pet milijonov evrov - se ob morebitnih tujih lastnikih zastavlja vprašanje, ali bodo vestno ravnali z okoljem in ali ne bosta deponiji družbe ostali na skrbi občine in države," je izpostavil.

Cinkarna vzorčni model za prihodnje dogajanje?
V sindikatu se bojijo, da bi bila lahko Cinkarna le vzorčni model za prihodnje dogajanje v Sloveniji - podobna zgodba, denimo, trenutno po njihovih besedah grozi tudi Heliosu - in da bo šla država po poti vzhodnoevropskih držav, ki so ostale brez vsega premoženja.

V skladu s tem so se v Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije že aprila obrnili na Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države, toda od nje glede strateškosti Cinkarne Celje niso dobili želenih pojasnil. Še isti mesec so se zato s prošnjo za srečanje obrnili tudi na premierja Boruta Pahorja in nekatere ministre, vendar tudi tokrat neuspešno. S pomočjo ZSSS-ja je bila problematika vendarle umeščena na petkovo sejo ekonomsko-socialnega sveta.