Še štirje dnevi nas ločijo od referenduma. Foto: Tina Uršič
Še štirje dnevi nas ločijo od referenduma. Foto: Tina Uršič

Pri nas primanjkuje media policy in ne politics. Razumem pa potrebo politikov, da vsako stvar, da vse stvari skrajno banalizirajo, zato da bi pritegnili svoje volivce na referendum.

Marko Milosavljević

S prepovedjo oglaševanja bi bila RTV na kolenih pred vlado in bi z njo tržila.

Majda Širca

Na uvodno vprašanje, ali po "Grimsoviziji" lahko zdaj pričakujemo Širčin zakon, je ministrica za kulturo Majda Širca odgovorila, da je zakon plod skupinskega in ne le njenega dela. "Pri njegovem nastajanju so sodelovala številna imena s številnih strokovnih področij," je pojasnila.
Marko Milosavljević je ob tem dodal, da je sodelovalo okoli 20 strokovnjakov, ki so ob včasih burni debati našli ne prav konsenzualne rešitve, temveč možnosti, ki so jih nato ponudili ministrstvu.
V nadaljevanju je na vprašanje, kako vidi uveljavljanje petčlanske uprave v primerjavi z zdajšnjim sistemom, generalni direktor RTV-ja Marko Filli odgovoril, da je ekipa že zdaj veččlanska. Generalni direktor je sicer res zadnji, ki sprejme odločitve, vendar so tu na primer še direktorja radia in televizije, pomočnika madžarske in italijanske manjšine ter drugi.

Vrnitev prispevka bolj malo verjetna
Filli je pojasnil, da je hipotetična možnost, da se del prispevka, če RTV posluje pozitivno, vrne naročnikom, sicer dobra, a je bolj nerealna. "Glede na to, koliko zdaj potrebujemo prihodkov še iz tržne dejavnosti, da sploh opravimo javno službo, si ne zamišljam, kako bi bilo možno, da bi javna sredstva ostajala," je dodal vodja RTV-ja.
Milosavljević se je vprašal tudi o smiselnosti očitkov, da novi zakon odpira vrata politizaciji RTV-ja, saj so v zakonu z uvedbo predstavnikov civilne družbe omejili vpliv politike. "Res več ne razumem. Ko umakneš parlament, potem je pa to argument, da se uvaja politizacija," je dejal.
Eno ključnih vprašanj pri glasovanju na referendumu je po njegovem mnenju tudi to, ali so gledalci zadovoljni s trenutnim programom. "Z informativnim programom definitivno niso, po drugi strani pa imamo razvedrilni program, ki je bistveno bolj skomercializiran in zbanaliziran kot tisti na komercialni televiziji," je prepričan Milosavljević. Dodal je, da zakon ni idealen, zlasti kar se tiče prekrivanja pristojnosti posameznih organov.
Brez oglasov, brez programa?
Beseda je nanesla tudi na oglaševanje na nacionalni televiziji. "Nisem nasprotnik zmanjševanja oglaševanja, vendar moramo vedeti, kakšne bodo posledice," je poudaril Filli in dodal, da bo treba najti nove vire, če se zmanjša količina oglasov, zelo verjetno pa bi se dvignila naročnina.
Da bi bila ukinitev oglasov za RTV katastrofalna, meni tudi Milosavljević, saj bi RTV postal odvisen od države, proti zmanjševanju se je izrekla tudi Širca. "Kot Majda Širca bi oglaševanje prepovedala, da nas ne bi prepričevali o kupovanju stvari, ki jih ne potrebujemo, za denar, ki ga nimamo. Kot ministrica pa se zavedam, da RTV oglaševanje potrebuje," je povedala Širca, ki meni, da je bila RTV do zdaj ujetnica vlade.
Po Fillijevem mnenju je pomembno, da novi zakon omogoča nove storitve, saj zelo natančno določa obseg dejavnosti in programe, ki jih lahko RTV pripravlja, česar stari zakon ne omogoča. Digitalizacija oddajanja namreč ustvarja pogoje za pripravo novih tematskih kanalov, prvi pa bi zaživel četrti program, ki bi bil kulturno-izobraževalen. Predvideni pa so trije kanali.

Pri nas primanjkuje media policy in ne politics. Razumem pa potrebo politikov, da vsako stvar, da vse stvari skrajno banalizirajo, zato da bi pritegnili svoje volivce na referendum.

Marko Milosavljević

S prepovedjo oglaševanja bi bila RTV na kolenih pred vlado in bi z njo tržila.

Majda Širca