Poslanci so opravili drugo obravnavo zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki naj bi uredil njen status, prinesel pa naj bi tudi drugačno upravljavsko obliko delovanja. Tretja obravnava zakona bo potekala v sredo.

Zorn: STA bo ves čas vodil vršilec dolžnosti
Aleksander Zorn (SDS) je opozoril, da je že zakonodajno-pravna služba DZ-ja ugotovila, da je zakon nepotreben. Dejal je, da so bili na odboru za kulturo zavrnjeni nekateri amandmaji k zakonu, ki so potrebni za minimum, "da zakon pije vodo". Med drugim so v SDS- u predlagali, da bi bil dostop do storitev STA-ja brezplačan, vendar je bil tudi ta amandma zavrnjen, kar je, kot pravi Zorn, velikanska škoda, zaradi katere v stranki dvomijo, da je tak zakon sploh smiselno sprejeti.

DZ pa je s 64 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnilo SDS-a, po katerem DZ imenuje nadzorni svet z večino glasov vseh poslancev.

Zorn je bil namreč prepričan, da bo v praksi nemogoče uresničiti predlagano zakonsko določilo, po katerem nadzorni svet imenuje DZ z dvotretjinsko večino.

Sajovic: Zakon ureja imenovanje odgovornega urednika STA-ja
Borut Sajovic (LDS) je povedal, da v stranki z naklonjenostjo gledajo na zakon, katerega eden ključnih namenov je krepitev avtonomnosti urednikov in novinarjev. Zakon po njegovem mnenju tudi ureja financiranje STA-ja. Izpostavil je tudi močno vlogo, ki jo zakon daje DZ-ju pri imenovanju nadzornega sveta STA-a, celovito pa ureja tudi imenovanje odgovornega urednika.

"V LDS-u želimo poudariti, da mora STA v okviru javne službe zagotavljati tudi vsebine o avtohtonih in etničnih skupnostih v Sloveniji in slovenski manjšini v sosednjih državah ter tudi za tujo javnost," je dejal.

Črnugelj: Šele uveljavitev zakona bo pokazala, ali ta deluje
Silva Črnugelj (SD) je pojasnila, da v stranki podpirajo spremembe medijskih zakonov, za katere verjamejo, da vnašajo mehanizme za varovanje novinarske avtonomije. Tudi STA je bil, kot pravi, v preteklosti polje manipulacij, kar je dovoljevala tudi njegova podnormiranost. Ureditev, po kateri lahko vlada kadar koli odpokliče odgovornega urednika, se je po njenih besedah pokazala za škodljivo, zato je sprememba zakona edina logična poteza.

Dejala je, da v SD-ju pozdravljajo večji pomen uredništva pri imenovanja urednikov, hkrati pa je poudarila še, da se nadzorna funkcije z vlade seli na nadzorni svet. "Predlog zakona o STA-ju predstavlja primeren okvir za njegovo delovanje, šele implementacija pa bo pokazala ali mehanizmi za zagotavljanje avtonomije delujejo," je sklenila.

Za zakon tudi SLS
Franco Juri (Zares) je povedal, da je agencijska dejavnost obveščanja izrednega pomena za vsako državo, zato jo je treba urediti z zakonom. Meni, da je treba zagotoviti avtonomijo in uredniško neodvisnost STA-ja ter ustrezno financiranje. Dvotretjinska večina pri imenovanju organov STA-ja je po njegovem mnenju pomembna varovalka pred politizacijo nadzornega sveta.

Janez Ribič (SLS) je povedal, da sprejetju zakona ne bodo nasprotovali. Menijo, da je treba zagotoviti stabilnost in popolno neodvisnost delovanja STA-ja, zato pozdravljajo namen predlagateljev. Glede dvotrejinske večine pri glasovanju v DZ-ju so mnenja, da je namera koalicije korektna in dobronamerna.

Ministrica za kulturo Majda Širca je pojasnila, da so dvotretjinsko večino pri glasovanju o nadzornem svetu STA-ja zahtevali strokovnjaki, s katerimi je ministrstvo sodelovalo pri pripravi zakona. Poudarila je, da nadzornega sveta STA-ja sploh še nimamo, "ker zdaj pač pridete na vlado in rečete, tega direktorja hočemo, oz. ne zdaj, včeraj, in se ga dobi".